Igor Grdina piše o hrvaško-dalmatinskem intelektualcu Bogdanu Radici in Slovencih. Zanimivi so zapisi o Antonu Korošcu in predvojnem odnosu do Judov ter o Louisu Adamiču.

Begunci so na primorskem narodnem pogorišču odigrali pomembno vlogo

Ivo Jevnikar je osvetlil vlogo političnih beguncev iz Slovenije pri oživljanju slovenstva v zamejstvu v Italiji.

V sedanjem slovenskem zamejstvu v Italiji je prišlo v zadnjem stoletju do izrednih sprememb v številu in sestavi prebivalstva.

Po drugi svetovni vojni se je v njem ustalilo tudi večje število političnih beguncev iz matične Slovenije.

Ker jim italijanske oblasti niso podeljevale italijanskega državljanstva, se je večina po nekaj letih izselila prek oceana.

Preostali so se dejavno vključili v zamejsko družbeno in kulturno tkivo. Vsekakor pa so begunci na primorskem narodnem pogorišču, ki je bilo posledica četrtstoletnega fašističnega zatiranja, odigrali zelo pomembno vlogo.

To velja zlasti za šolstvo, medije, kulturne dejavnosti in versko življenje, kjer so vidni sledovi njihovega dela.

Odprtje srečanja slovenskih izobražencev iz Trsta v vasi Draga pri Bazovici leta 1971. Na odprtju govori Jože Peterlin (levo). V prvi vrsti od desne so: prvi Marin Jevnikar, peti, s temnimi lečami, Drago Legiša, šesti inž. Milan Sosič, sedmi (precej zakrit) odvetnik Drago Štoka, osmi (gleda proti fotografu) dr. Rafko Dolhar, deseti, z očali, Marij Maver. VIR: Arhiv I. Ž.

O nasilju komunistov po drugi svetovni vojni ob zahodni meji

Jernej Vidmar Bašin je pripravil krajši pregled nasilja jugoslovanskega režima ob zahodni meji od konca vojne 1945 do srede petdesetih let.

V prispevku je prikazal različne vidike nasilja, ki ga je na Primorskem izvajal komunistični režim v času od konca vojne leta 1945 do sredine petdesetih let 20. stoletja.

Časovno je zajel tri obdobja: čas štiridesetdnevne jugoslovanske oblasti v Julijski krajini maja 1945, čas cone A in cone B Julijske krajine (od 12. 6. 1945 do 15. 9. 1947) ter prva leta po razmejitvi po 15. septembru 1947, ko je bila Primorska na podlagi Pariške mirovne pogodbe priključena Ljudski republiki Sloveniji oziroma takratni Federativni ljudski republiki Jugoslaviji.

Hiša prve Drage v vasi Draga pri Bazovici, stanje leta 2015. Srečanje Draga je bilo na manjšem, kasneje pokritem dvorišču, ki se drži levega boka hiše (vidijo se vrata). Gostje so v hiši lahko prenočevali. Stavba je bila prvotno vojašnica finančne straže, meja s Slovenijo je v neposredni bližini, potem v najemu župnika iz Bazovice, ki je tam prirejal otroške poletne kolonije, končno je bil v njej nekakšen skavtski hostel. Po večletnem propadanju je država stavbo prodala. FOTO: Ivo Žajdela

Slovensko šolstvo na Tržaškem in Goriškem pred podpisom Pariške mirovne pogodbe 10. februarja 1947

Tomaž Simčič je pod naslovom »V šolah ni mesta za politično propagando« (J. P. Simoni) prikazal slovensko šolstvo v coni A nekdanje Julijske Benečije, na Tržaškem in Goriškem, pred podpisom Pariške mirovne pogodbe 10. februarja 1947 ter po njem v luči zapisnika seje o tekočih vprašanjih šolstva z dne 6. avgusta 1946.

Pri tem izhaja iz zapisnika seje, ki je bila 6. avgusta 1946 na sedežu Zavezniške vojaške uprave v Trstu in je bila namenjena obračunu prvega šolskega leta po osvoboditvi izpod nacifašizma.

Zapisnik hrani zgodovinski arhiv Tržaškega pokrajinskega šolskega urada in doslej ni bil tema zgodovinske analize. V njem pridejo do izraza poglavitni vozli šolske ureditve, ki so bili takoj po vojni predmet ostrega soočenja med različnimi političnimi dejavniki.

Ugotovitve, ki izhajajo iz omenjenega zapisnika, avtor primerja z izsledki znanstvene literature o isti temi.

V drugem delu avtor obravnava spremembe, ki so nastale po 15. septembru 1947, ko so stopila v veljavo določila Pariške mirovne pogodbe.

Zlasti se je ustavil pri različnih posledicah, ki jih je ta zgodovinski korak imel za slovenske šole na Tržaškem in Goriškem.

Petar Grubišić je v prispevku (v angleščini) prikazal agrarno reformo in kolonizacijo kot temelja za legitimno oblast jugoslovanske socialistične vlade (prehod h kolektivizaciji v Slavoniji in Vojvodini).

Matevž Tomšič piše o odgovornosti etabliranih elit za vzpon populizma v Evropi.

Robert Petkovšek, Eksodus – matrica razodetja

V 2. številki Bogoslovnega vestnika, izdaja ga Teološka fakulteta v Ljubljani, za leto 2022 so objavljeni naslednji prispevki:

Alenka Arko, Kairos sinodalnosti v Cerkvi

Ivan Dodlek in Nenad Malović (v angleščini), Eksistencialna tesnoba in krščansko upanje

Piotr Roszak (v angleščini), Koga kriviti za potapljajočo se ladjo? Tomaž Akvinski o božji dobroti, zlu in svobodi

Matic Kocijančič, »Visokoekspertna klerikalnost slovenskega komunizma«: preplet antimarksizma in antikrščanstva v misli Tineta Hribarja

Christoper Naseri (v angleščini), »Ti nisi cesarjev prijatelj«: grožnje in intrige v Janezovem poročilu o Jezusovi obsodbi v Jn 19,12-16a

Robert Petkovšek, Eksodus – matrica razodetja

Jan Dominik Bogataj, Caro salutis est cardo: Tertulijanova antropologija v razmerju med telesom, odrešenjem in zdravjem

Gusztav Kovacs (v angleščini), Po katastrofi: kaj se lahko naučimo iz domišljijskih apokaliptičnih scenarijev?

Emil Salim (v angleščini), Cerkvena edinost kot politična edinost: pravoslavni pogled

Matteo Campagnaro (v angleščini), Vsi bratje (Fratelli tutti) in celovit človeški razvoj: dolga pot od Pavla VI. do Frančiška

Wojciech Zyzak (v angleščini), Teorija duhovnih čutov

Stanislav Slatinek, Vera zakoncev, ki so utrpeli zakonsko ločitev

Sebastijan Valentan, Pravne dimenzije verskega pouka v slovenskih šolah od knezoškofa Napotnika do danes

Wiestaw Przygoda (v angleščini), Kakšna naj bo župnija v 21. stoletju? Smernice župnijske prenove v kontekstu trenutnih kulturnih sprememb v Evropi

Luis Guillermo Orozco Sanchez, Luis Alfredo Molina Guzman in Martha Cecilia Posada Diez (v angleščini), Nedeljska pedagogika: predanost prenovi Cerkve

Saša Poljak Lukek in Barbara Simonič (v angleščini), Duhovni in verski dejavniki okrevanja po alkoholizmu

Mihaela Kežman, Jana Goriup in Mitja Gorenak, Pomen prenosa vrednot med generacijami

Murska Sobota v sobivanju med katoličani, evangeličani in judi

Prvi zvezek znanstvene revije za ekumensko teologijo in medreligijski dialog Edinost in dialog za leto 2022 je namenjen temi Judovsko-krščanski viri in razsežnosti dialoga.

Rok Mihelič, Edvard Jakšič in Erika Zelko pišejo o podobnostih in razlikah med judovsko, katoliško in islamsko versko skupnostjo ob etičnih dilemah ob koncu življenja v paliativni oskrbi.

Hüseyin Halil je prikazal (v angleščini) humanistični in naturalistični pristop k dialogu med monoteističnimi religijami.

Philip Suciadi Chia je pod naslovom Problematična beseda orqn prikazal (v angleščini) dialog med bibličnimi študijami in krščansko vzgojo.

Ivan Macut piše (v italijanščini) o Charti Oecumenica (nastanek in glavne teološke teme).

Metka Fujs je pod naslovom »Kako zvonijo zvonovi sobočki?« prikazala Mursko Soboto v sobivanju med katoličani, evangeličani in judi.

Nina Horvat je osvetlila katoliško pridigarsko tradicijo v Prekmurju.

Bogdan Kolar piše o dr. Antonu Korošcu (1872–1940), duhovniku Lavantinske škofije.

Matic Kocijančič je šel po sledi Heideggerjevega Črnega zvezka (»samoanihilacija« filozofove dediščine?).

Bogdan Rus je prikazal osnovne značilnosti judovske dobrodelnosti v antiki prvih stoletij po Kr. (predstavitev po študijah F. M. Loewenberga in G. E. Gardnerja).

Milena Mileva Blažić razmišlja o holokavstu v izobraževanju oziroma o izločitvi Dnevnika Ane Frank iz učnega načrta za slovenščino (2019).

Mateja Pevec Rozman je podala (v angleščini) poskus vpogleda v neznano delo Zdenke Serajnik in njeno iskanje Boga v poeziji.

Naslov prispevka (v angleščini) Ivana Platovnjaka je Počitek v Bogu – duhovnost počitka.

Objavljena sta še dva prispevka Vinka Škafarja: Makedonska pravoslavna cerkev postala avtokefalna in Pogovor s Tomom Vukšićem, novim sarajevskim nadškofom metropolitom.