Malo bolj eksotično pa je slišati lajno danes. Glasbenik in izdelovalec starih glasbil Vlado Nunčič jo zna ne le izdelati, temveč tudi zaigrati nanjo. Na ogled jo postavi na kulturnih prireditvah, sejmih, v šolah in vrtcih. Otroci so nad njo še posebej navdušeni.

Ne zlije se z okoljem

Vlado Nunčič je odraščal v podeželskem okolju blizu Šmarja pri Jelšah. Kot mladeniču se mu je zdelo, da je svet čuden in da vanj sploh ne sodi. Zaradi staršev je hodil k maši, a v cerkvi mu je bilo všeč le igranje orgel. 

To je v njem vzbudilo željo po tem, da bi znal igrati na ta ali oni instrument. Zahajal je na mladinska srečanja, kjer je z mladimi prepeval, igral in pripravljal svete maše. Obiskoval je glasbeno šolo. Preizkusil se je v igranju na orgle pri mašah, a to ni trajalo dolgo.

Izdelovanja orgel se je naučil v delavnici Huberta Sandtnerja v Nemčiji in tam obiskoval tudi orglarski tečaj. FOTO: Vid Ponikvar, Sportida

Kmalu se je pokazala možnost, da Vlado odide na izobraževanje v Nemčijo. V delavnici Huberta Sandtnerja se je učil izdelovanja orgel, V Ludwigsburgu pa izdelave drugih instrumentov. 

Med šolanjem je obiskoval orglarski tečaj, predavanja iz glasbene zgodovine ter ure petja. Celotna izobraževalna izkušnja mu je bila všeč tudi zato, ker se je čutil spoštovanega, klicali so ga namreč Herr Nunčič.

Navzven lesena škatla, navznoter igralni mehanizem

Lajna spada med mehanska glasbila, svoje zlato obdobje pa je doživela med letoma 1800 in 1900. Obstaja več vrst tega glasbila; manjša, ki se jo nosi tako kot harmoniko in pripne s pasom, večja, ki je postavljena na voziček in jo lahko po mili volji voziš po mestu, ter orkestrion oz. velik glasbeni avtomat.

Vlado Nunčič, strasten izdelovalec lajn, orgel in drugih starih glasbil. FOTO: Vid Ponikvar, Sportida

Na videz je lepo okrašena lesena škatla, v kateri pa se skriva marsikaj: piščali, meh in na perforiranem traku papirja, navitem na valčku, v različnih vzorcih naluknjana glasba. Skozi luknjice teče zrak na piščali, te pa oddajajo zvok. 

Trakove nataknejo v igralni mehanizem, ta se prevrti nazaj, rolico vzamejo ven in zamenjajo z drugo. Nunčič sam izdela skorajda vse, le trakove naroča v Nemčiji.

Otroci v šoli nad lajno navdušeni

Vlado Nunčič manjšo izvedbo lajne večkrat popelje po ulicah slovenskih mest. Na povabilo pa se udeleži tudi kulturnih in literarnih dogodkov, sejmov domače obrti in umetnosti ter predavanj o razvoju glasbil. 

Obišče pa tudi vrtce in šole. Otroci ob njegovem prihodu nadvse uživajo, saj zna Vlado glasbeni nastop oviti v zanimivo zgodbo. Nekateri otroci lajno celo prepoznajo. 

Vlado z nasmeškom pripoveduje: »Nekoč sem na neki šoli igral lajno. Spominjam se, da sem bil oblečen v nošo in na glavi nosil Božičkovo kapo. Cela jedilnica je pozabila jesti. Vsi so začeli z menoj peti Malega jelenčka Rudolfa.«

Oprekelj, srednjeveško glasbilo s strunami in tolkalcema. FOTO: Vid Ponikvar, Sportida

Sicer pa lahko Nunčič na lajno zaigra vse zvrsti glasbe in neomejeno število melodij. Najljubše so mu zimzelene popevke in sakralna glasba. Rad ima skladbo Vetra tih šepet ter Cohenovo Alelujo. Se pa po Nunčičevem mnenju lepo slišijo tako klasika, božične, adventne in Marijine pesmi kot tudi Avsenikove pesmi.

Poudarja, da so v življenju zelo pomembni ljudje, na katere naletiš. Ljudje, ki jih je srečal, so ga usmerili na področje, za katero je nadarjen. Od njih je izvedel marsikaj novega o izdelavi srednjeveških glasbil. 

V sodelovanju z nemškim mojstrom je izdelal oprekelj, manjše srednjeveško glasbilo s strunami in tolkalcema, ki je bilo v 18. in 19. stoletju razširjeno po vsej Sloveniji. Nunčič je glasbilo izboljšal in se ga po posluhu naučil tudi igrati. Nanj izvaja ljudske in zimzelene pesmi ter klasiko.

Tudi psalterij, portativ, organistrum mu niso tuji

Nunčič pa ne izdeluje le lajn in oprekljev, temveč še eno zanimivo glasbilo – monokord. To je glasbilo, ki izvira iz antične Grčije. Gre za neke vrste vetrno harfo, ki zazveni, če zapiha dovolj močan veter. 

Ob zvenenju monokorda najprej zaslišimo osnovni ton, nato pa odzven mnogih višjih harmoničnih tonov. Po besedah Nučiča zvoki monokorda človeka sprostijo. 

Igra pa tudi psalterij, antično in srednjeveško glasbilo, podobno citram, portativ, prvotno obliko orgel, ki sta jih igrala dva človeka, prenašali pa so jih na hrbtu, ter organistrum, srednjeveško glasbilo iz 11. stoletja, ki je predhodnik lajne.

Prispevek je bil v celoti objavljen v tedniku Naša družina (1/2022).