Menu
Košarica
Zapri

Tvoja košarica je prazna.

Zapri
Iskanje

Vlada sprejela pobudo o sklenitvi sporazuma s Hrvaško za oskrbo s plinom

Za vas piše:
K. Zv.
Objava: 25. 08. 2022 / 17:59
Oznake: Slovenija, Vlada
Čas branja: 2 minuti
Nazadnje Posodobljeno: 25.08.2022 / 19:03
Ustavi predvajanje Nalaganje
Vlada sprejela pobudo o sklenitvi sporazuma s Hrvaško za oskrbo s plinom
Sporazum bi v primeru sprejetja veljal za obe strani, torej bi lahko Slovenija zaprosila Hrvaško za pomoč in obratno. FOTO: Unsplash

Vlada sprejela pobudo o sklenitvi sporazuma s Hrvaško za oskrbo s plinom

Vlada je na današnji seji sprejela izhodišča za pripravo rebalansa državnega proračuna. Potrdila je tudi pobudo o sklenitvi solidarnostnega sporazuma s Hrvaško v zvezi s plinsko oskrbo in načrt razvoja gibabitne infrastrukture do leta 2030.

Vlada je danes sprejela izhodišča za pripravo predloga rebalansa letošnjega državnega proračuna in določila nov razrez odhodkov. Ob ocenjeni rasti prihodkov za okoli milijardo evrov na približno 12,5 milijarde evrov po novem predvideva okoli 14,5 milijarde evrov odhodkov, skoraj 600 milijonov evrov več kot v sprejetem proračunu. Nova poraba je največja v zgodovini samostojne države.

Strateški načrt bo vzpostavil in spodbujal uporabo infrastrukture

Načrt razvoja gigabitne infrastrukture do leta 2030, ki ga je danes sprejela vlada, medtem predstavlja strateški načrt države, ki bo vzpostavil in spodbujal uporabo infrastrukture, ki bo omogočala gigabitno povezljivost vseh slovenskih gospodinjstev ter glavnih spodbujevalcev socialno-ekonomskega razvoja. Hkrati bo načrt zagotovil neprekinjeno pokritost z omrežjem 5G vseh naseljenih območij in glavnih prometnih poti, so sporočili z vlade. 

Sporazum bo v primeru sprejetja veljal za obe strani 

Na seji je vlada sprejela tudi pobudo za sklenitev sporazuma s Hrvaško o solidarnostnih ukrepih za zagotovitev zanesljivosti oskrbe s plinom. Sporazum državi podpisnici omogoča, da v primeru motnje v oskrbi s plinom svojih zaščitenih odjemalcev sopodpisnico zaprosi za solidarnostno pomoč. Sporazum bi v primeru sprejetja veljal za obe strani, torej bi lahko Slovenija zaprosila Hrvaško za pomoč in obratno. Podoben sporazum z Italijo je DZ že ratificiral.

Skladno s slovensko zakonodajo so zaščiteni odjemalci poleg gospodinjstev tudi osnovne socialne službe, ki so priključene na distribucijski ali prenosni sistem. Med te sodijo zdravstvene dejavnosti, vključno z rehabilitacijo in nego, vzgojno-varstvene dejavnosti, izobraževalne dejavnosti, vključno z dijaškimi in študentskimi domovi ter univerzitetnimi knjižnicami, in socialnovarstvene dejavnosti, navaja STA

Kupi v trgovini

Novo
Neoprostljivo
Zgodovina
24,90€
Nalaganje
Nazaj na vrh