Če kaj, novi vladi ni mogoče očitati, da ne uresničuje svojih predvolilnih obljub po odpravi po njenem mnenju škodljivih ukrepov predhodne vlade. Na seznamu se je ta mesec znašla tudi davčna zakonodaja. Predlagane spremembe bodo v javni razpravi do 19. avgusta, vlada pa jih mora nato jeseni spraviti še skozi parlament.

Trenutna vlada prejšnji očita zlasti to, da je davkoplačevalcem samo dajala, obenem pa ni skrbela za dodatne prilive oziroma davke, trdijo na finančnem ministrstvu. Kljub temu pa čisto vsega le ne bodo vzeli, saj bo sledil dvig nekaterih olajšav. Toda ta je ob tako visoki inflaciji, kot smo ji priča v zadnjem obdobju, pravzaprav minoren.

Kaj prinaša nova mini davčna reforma

Kot poudarjajo na finančnem ministrstvu, bodo glavno davčno reformo pisali za leto 2024. Trenutna pa je po njihovem mnenju namenjena zgolj temu, da se v za državo zelo zahtevnem finančnem obdobju, ki prihaja, ne bi zniževali dohodki od davkov. Skupno vlada v javno razpravo pošilja predloge štirih zakonov: zakona o dohodnini, zakona o trošarinah, zakona o davčnem postopku in zakona o finančni upravi. Zato ni izključeno, da bodo katerega od letos spremenjenih zakonov ponovno spreminjali tudi prihodnje leto.

Zdaj že nekdanja vlada je predvidevala, da se bo splošna olajšava (ki so je deležni vsi davkoplačevalci) naslednje leto dvignila iz 4500 na 5500 evrov, nato pa v letih 2023 in 2024 še za 1000 evrov do skupno 7500 evrov.

Ta dvig bo naslednje leto zamrznjen na 5000 evrih, ministrstvo pa predvideva, da se ta stopnja nato ne bi več zviševala. Vlada je pred tem sicer obljubljala, da bo olajšavo pustila pri 4500 evrih, vendar pa so se po besedah ministra za finance Klemna Boštjančiča odločili, da jo zaradi inflacije in vsesplošne draginje vseeno nekoliko dvignejo. Ob tem bo vlada tudi nekoliko dvignila cenzus za dodatno splošno olajšavo, in sicer iz 13.716 na 15.000 evrov. "S tem bodo neto dohodki tistih z najnižjimi prihodki višji, kot bi bili v primeru, da bi pustili zakon o dohodnini, kot velja zdaj," je ob tem pojasnil minister.

Izračuni ministrstva za finance kažejo, da bo zaposleni z minimalno plačo letno prejel 316 evrov neto več kot po trenutno veljavni zakonodaji, oziroma 157 evrov letno (neto) več, če za izhodišče vzamemo prihodnje leto.

Tisti s povprečno plačo pa bo dobil 130 evrov neto letno več, oziroma 130 evrov manj, če za izhodišče vzamemo leto 2023. Tisti z dvakratno povprečno plačo pa za 165 evrov neto letno več (glede na letos) oziroma 165 evrov neto letno manj kot po prejšnjem zakonu, če bi veljal tudi za leto 2023.

Ponoven dvig obdavčitve za najbolje plačane

Podobno velja tudi za vse preostale višje plače. Tisti, ki imajo plače višje od povprečja, bodo tako z novo davčno reformo izgubljali. Največ med njimi bodo izgubili tisti, ki so v najvišjem davčnem razredu, saj bo vlada stopnjo obdavčitve znova dvignila iz 45 na 50 odstotkov. S tem namerava vlada na letni ravni pobrati za 11 milijonov evrov več davka.

Dodatne olajšave za mlade

V okviru novele je predvidena tudi posebna olajšava za mlade, ki so v delovnem razmerju. Tistim do 26. leta se bo davčna osnova znižala za 1000 evrov, tistim med 26. in 29. letom pa za 500 evrov.

Višji davek za najemodajalce

Veliko polemik bo v javni razpravi sprožil tudi napovedani dvig davka na dohodke od oddajanja premoženja v najem. Zdaj že nekdanja vlada je tega znižala skoraj za polovico s 27,5 na 15 odstotkov. Svojo odločitev je takrat utemeljevala s tem, da bi rada zmanjšala oddajanje na črno. Toda nova vlada tega pri ponovnem dvigu davka, tokrat na 25 odstotkov, ni upoštevala, temveč si želi predvsem kar se da hitro izboljšati davčni izplen. Z dvigom naj bi tako pridobila dodatnih 24 milijonov evrov.

Poleg tega zakonske spremembe uvajajo še nižje trošarine za goriva za kmete, pravila za lažjo uporabo eDavkov ter neomejen mandat za direktorja Fursa. Skupno naj bi bile napovedane davčne spremembe za proračun razmeroma nevtralne, saj bi izpad ob dvigih olajšav v celoti nadomestil dvig dohodninskega razreda, omejevanje davčnih ugodnosti pri plači in že omenjeni dvig obdavčitev najemnin.

Simič: Ustvarjanje boljših davčnih učinkov le pri določenih posameznikih je lahko ustavno sporno

Na napovedane predloge davčnih sprememb se je že odzval nekdanji predsednik Fursa Ivan Simič. Ta v svojem odzivu poudarja, da je pristop, ko pri spremembah davčnih predpisov navajaš, da bi s splošno razbremenitvijo vseh dohodninskih zavezancev bolj razbremenil zavezance z višjimi dohodki, nepravilen. Z njim morda res dobiš nekaj glasov, po drugi strani pa slabo voljo nekaterih drugih zavezancev in s tem mogoče tudi njihovo preselitev v davčno bolj ugodno državo. Prav tako se s tem po njegovem kaznujejo zavezanci, ki imajo višje dohodke tudi zaradi svoje višje izobrazbe in so za svoj trud pravzaprav kaznovani z višjimi davki. Obenem pa opozarja tudi na to, da oseba s šestkrat višjo bruto plačo od minimalne plačuje kar za18,5-krat višjo dohodnino ter zato na račun dobiva le 4,87-krat višjo plačo.

Dohodke iz najemnin prejemajo tudi revni

Ob tem pa Simič opozarja tudi na to, da vladni predlog po povišanju najemnin pozablja, da dohodke iz naslova najemnin v največjem delu prejemajo dohodninski zavezanci z nižjimi dohodki in ne tisti z višjimi, kot si morda javnost predstavlja:

"Veliko je primerov najemodajalcev, ki nepremičnine niso kupili, temveč so ji podedovali. Mnogi oddajajo v najem nepremičnine, ker jih ne morejo vzdrževati, in podobno. Sam sem v praksi srečal kar nekaj tovrstnih davčnih zavezancev in težko jim je bilo razložiti, zakaj morajo skoraj četrtino dohodka porabiti za plačilo dohodnine", poudarja Simič.

Dvig davčne olajšave velja za vse

Sporna pa se mu zdi tudi napovedana zaustavitev dvigovanja davčne olajšave. Le to je po njegovem smiselno, saj se s tem razbremenjujejo vsi dohodninski davčni zavezanci. V sosednji Avstriji znaša tako davčna olajšava kar 11.000 evrov. Prav tako se mu zdi izrazito nesmiselno in nestimulativno, da se najvišji dohodninski razred, kjer je obdavčitev dohodkov po 50-odstotni stopnji, začne že 74.160 evrih. Ta razpon je namreč prenizek, zato bi bilo bolj smiselno, da bi ta obstajal šele pri letni osnovi, višji od 150.000 oziroma 200.000 evrov.

Kot poudarjajo številni drugi davčni strokovnjaki in ekonomisti, je namreč s takšnimi dohodninskimi lestvicami težko ponuditi korektno plačo dobrim kadrom, ki zaradi tega raje odidejo v druge države. Kar pa trenutne vladne ekipe vsaj zaenkrat ne skrbi.