Predlog skupine poslancev predvideva, da se, če dva koledarsko zaporedna praznika v Sloveniji, ki sta hkrati tudi dela prosta dneva, padeta na soboto in nedeljo, en dela prost dan prenese na naslednji delovni dan.

Ni praksa v državah EU

Vlada je v pojasnilu, zakaj predloga ne podpira, navedla izkušnje večine držav, članic Evropske unije, v katerih se prazniki, ki padejo na konec tedna, ne prenašajo na naslednji delovni dan, in obenem poudarila, da bi predlog za seboj potegnil rast števila dni odsotnosti z dela zaradi praznovanja, kar bi pomenilo dodaten izpad delovnih ur in povečanje obveznosti za delodajalce, kar bi vplivalo na zmanjšano konkurenčnost slovenskega gospodarstva.

Prihodnje leto bomo osem praznikov, ki so hkrati dela prosti dnevi, praznovali med tednom, pet – med njimi novo leto, praznik dela in božič – pa v soboto ali nedeljo.

Neskladno z namenom praznikov

»Vlada zato meni, da je prenos praznikov v neskladju z namenom praznikov in dela prostih dni, ki je v praznovanju ali obeleževanju dogodkov, ki se zakonsko določajo kot prazniki in dela prosti dnevi, ne pa v podaljševanju plačane odsotnosti z dela v naslednji delovni teden v primerih, ko praznik ali dela prost dan sovpada z običajnim dnevom tedenskega počitka,« je sporočilo ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti.

Stališče predlagateljev

Predlagatelji novele zakona iz skupine nepovezanih poslancev so sicer prepričani, da bi z njihovo dopolnitvijo zakona zlasti delavkam in delavcem zagotovili osnovno pravico do počitka in prostega časa, ki ga lahko posvetijo sebi in svojim bližnjim, sprememba pa bi po njihovem blagodejno vplivala tudi na družinsko in socialno življenje.

Vlada zato meni, da je prenos praznikov v neskladju z namenom praznikov in dela prostih dni, ki je v praznovanju ali obeleževanju dogodkov, ki se zakonsko določajo kot prazniki in dela prosti dnevi, ne pa v podaljševanju plačane odsotnosti z dela v naslednji delovni teden.

Državni prazniki, ki so tudi dela prosti dnevi

Državni prazniki v Sloveniji, ki so hkrati dela prosti dnevi, so: novo leto (1. in 2. januar), Prešernov dan (8. februar), dan upora proti okupatorju (27. april), praznik dela (1. in 2. maj), dan državnosti (25. junij), dan spomina na mrtve (1. november) in dan samostojnosti in enotnosti (26. december).

Državni prazniki, ki niso dela prosti dnevi

Državni prazniki v Sloveniji, ki niso dela prosti dnevi, so dan Primoža Trubarja (8. junij), združitev prekmurskih Slovencev z matičnim narodom (17. avgust), vrnitev Primorske k matični domovini (15. september), dan slovenskega športa (23. september), dan suverenosti (25. oktober) in dan Rudolfa Maistra (23. november).

Predlagatelji novele zakona so sicer prepričani, da bi z njihovo dopolnitvijo zakona zlasti delavkam in delavcem zagotovili osnovno pravico do počitka in prostega časa, sprememba pa bi po njihovem blagodejno vplivala tudi na družinsko in socialno življenje.

Dela prosti dnevi, ki niso državni prazniki

Drugi dela prosti dnevi, ki niso državni prazniki v Sloveniji (gre za verske praznike), pa so velika noč in velikonočni ponedeljek, binkoštna nedelja, Marijino vnebovzetje (15. avgust), dan reformacije (31. oktober) in božič (25. december). Prihodnje leto bomo osem praznikov, ki so hkrati dela prosti dnevi, praznovali med tednom, pet – med njimi novo leto, praznik dela in božič – pa v soboto ali nedeljo.

Poleti padel predlog o 13. maju kot državnem prazniku

Sredi letošnjega poletja je sicer na matičnem odboru državnega zbora padel predlog novele zakona o praznikih in dela prostih dnevih, po katerem bi v spomin na prvi spopad z agresorjem na slovenskih tleh kot državni praznik, ki pa ne bi bil dela prost dan, uvedli 13. maj. Vlada je tedaj sicer predlog novele iz vrst SNS podprla, na matičnem odboru pa ni dobil zadostne podpore.