Sodeč po predvolilnih anketah je bilo eno od najpomembnejših področij, kjer volivci pričakujejo rešitve, izpostavljeno prav področje zdravstvenega sistema. Tega se je že ob prevzemu funkcije dobro zavedal tudi sedanji minister za zdravje Danijel Bešič Loredan, ki je med svojo predstavitvijo večkrat poudaril, da so razmere v zdravstvenem sistemu zelo resne. Ob tem je poudaril, da se bodo v njegovi ekipi osredotočili predvsem na jesensko covidno strategijo, primarno zdravstvo, čakalne vrste in zdravstveno nego.

Kot je poudaril, je covid "v dveh letih razkril vse slabosti zdravstvenega sistema" njegova ekipa pa je obljubila konkretne izboljšave že v roku 6 -18 mesecev.

Menjave svetov zavodov, covidna strategija, interventni zakon

V času od prevzema ministrstva je to že izvedlo napovedane menjave svetov zavodov v devetih slovenskih bolnišnicah, s čimer naj bi nad njimi dosegli boljši nadzor. Njihovo finančno stanje je namreč po mnenju ministrstva alarmantno, saj so zgolj v prvih petih mesecih letošnjega leta pridelale skoraj za 41 milijonov evrov izgube. Pri tem jih je 24 milijonov pridelala zgolj največja slovenska zdravstvena ustanova UKC Ljubljana. Ta ima tako skupno že za več kot 60 milijonov zapadlih obveznosti.

Prav tako je ministrstvo imenovalo strokovne skupine, ki naj bi Slovenijo pripravile na jesenski val epidemije.

Pred vlado pa naj bi se jutri znašel tudi interventni zakon o zdravstvu, s katerim naj bi pomembno izboljšali dostopnost zdravstvenega sistema. Ta naj bi bil po ministrovih napovedih pripravljen že v začetku julija, vendar pa se je njegovo sprejemanje izkazalo za enega prvih zahtevnih projektov nove koalicije.

Brez splošnega zdravnika 130.000 ljudi, dobrih 230.000 na čakalnih seznamih

Slovensko zdravstvo tarejo čakalne dobe, bolnišnice poslujejo z izgubo. Manjka nam od 300 - 400 družinskih zdravnikov, kar se kaže s tem, da si skoraj 130.000 zavarovancev ne more izbrati svojega osebnega zdravnika. Na specialistični pregled trenutno čaka približno 230.000 ljudi, od tega kar polovica nedopustno dolgo. Kako bo torej minister reševal nakopičene težave?

"Vsi poskusi do zdaj, da bi to uredili, niso prinesli rezultata, zdaj gremo na zadnjo možnost, ki jo še imamo, v interventnem zakonu bomo na primarni ravni vsem zdravnikom vseh specialnosti nudili tisto, kar lahko, razbremenili jih bomo administrativno, povečali bomo tim, plačali bomo vse opravljene storitve," je v torek napovedal minister Bešič Loredan v večerni oddaji Odmevi.

Ob tem je obljubil, da naj bi že kmalu uvedli ambulante za ljudi brez osebnega zdravnika ter okrepili administrativno pomoč osebnim zdravnikom. Tako naj bi v zdravstvenih ambulantah zagotovili dodatno zaposlitev srednjih medicinskih sester, diplomiranih medicinskih sester in zdravstvenega administratorja. Obenem naj bi ustvarili tudi zakonsko podlago "za prenos kompetenc z zdravniškega dela na kader zdravstvene nege", kar naj bi tudi že uskladili z medicinsko stroko.

Plačevanje ne bo več ovira

Z zakonsko podlago in aneksom k splošnemu dogovoru naj bi po Loredanovih besedah prišli do tega, da bodo vse storitve v sistemu plačane po opravljeni storitvi brez zgornje meje. To naj bi veljalo od 1. septembra letos do 31. decembra prihodnje leto. "Odprli bomo možnost, da plačevanje ne bo več ovira in da vsi lahko naredijo vse v zdravstvenem sistemu", je svoj načrt obrazložil Loredan. Napovedano skrajševanje čakalnih vrst in drugi sanacijski ukrepi naj bi nas po ministrovih besedah skupno stali okoli pol milijarde evrov. Z njimi pa naj bi tudi videli, "kje je zgornja meja obstoječega zdravstvenega sistema," je še pojasnil Loredan.

Skrajševanje čakalnih dob naj bi potekalo predvsem v javnih zdravstvenih ustanovah, zasebni zavodi pa v odobrene projekte ne bodo smeli vključevati zdravnikov iz javne zdravstvene mreže.

Kadrovska stiska je vse hujša

Slovenski zdravstveni, pa tudi socialnovarstveni sistem v zadnjih letih vse bolj pesti tudi kadrovska stiska. Le ta je najhujša pri zdravnikih, medtem ko naj bi bilo število medicinskih sester celo rahlo nad evropskim povprečjem. Vendar pa se vse pogosteje pojavljajo primeri, da te v zdravstvenih zavodih ne želijo več delati, saj lahko drugje dobijo boljšo plačo, lažje delovne razmere in bolj prijazen delovni čas.

Pomanjkanje kadra je v tem trenutku najbolj očitno v domovih za starejše (ti sicer sodijo pod drugo ministrstvo). Tako so novozgrajeni dom starejših občanov v Žireh odprli šele v sredini maja, namesto decembra lani. O tem, da nimajo dovolj kadra za oskrbo starostnikov, pa sporočajo tudi iz drugih domov po Sloveniji.

Zato bosta imela tako minister za zdravje Bešič Loredan, kot minister za delo družino in socialne zadeve Luka Mesec v naslednjem obdobju velik izziv, kako zastaviti plačno politiko in delovne norme tako, da zaposleni ne bodo več odhajali iz zdravstvenega sistema. V nasprotnem primeru bomo morda priča tudi stavkam.