Foto: Avstrijsko veleposlaništvo Ljubljana



Avstrijski predsednik dr. Alexander van der Bellen je dr. Mitjo Ferenca, uglednega zgodovinarja in univerzitetnega profesorja za sodobno zgodovino na ljubljanski filozofski fakulteti, odlikoval z velikim častnim znakom za zasluge za Republiko Avstrijo za njegov izjemen prispevek in obširno raziskovalno dejavnost na področju zgodovine in kulture Kočevarjev ter na področju prikritih grobišč kot posledice povojnih pobojev. Veliki častni znak je dr. Ferencu včeraj izročila avstrijska veleposlanica v Sloveniji mag. Sigrid Berka, priložnostne slovesnosti na avstrijski rezidenci v Ljubljani pa so se udeležili tudi minister za kulturo dr. Vasko Simoniti, predsednik SAZU dr. Peter Štih in sodelavci katedre za sodobno zgodovino ljubljanske filozofske fakultete.

Mag. Sigrid Berka je v svojem nagovoru poudarila, da »za zgodovinarja in raziskovalca dr. Ferenca pri njegovem delu štejejo dejstva in ne čustva, osebna prepričanja in nazori. Slovenija je lahko ponosna na znanstvenika njegova kova, katerega dosežki so bili opaženi tudi v Avstriji, ki mu izreka zahvalo za njegovo nadvse pomembno raziskovalno delo in dolgoleten angažma na področjih, pomembnih tudi za Avstrijo.«

_ _ _

Dr. Mitja Ferenc je tudi soavtor knjige Huda jama – Skrito za enajstimi pregradami, ki je leta 2011 izšla pri založbi Družina > TUKAJ.

_ _ _

Veliki častni znak za zasluge za Republiko Avstrijo. Foto: Avstrijsko veleposlaništvo Ljubljana


Zavzemanje za spoštljivo obravnavo vseh žrtev

Kot so zapisali na avstrijskem veleposlaništvu v Ljubljani, je dr. Ferenc »s svojimi znanstveno podkrepljenimi predavanji, publikacijami in razstavami odločilno prispeval k razumevanju zgodovine in usode Kočevarjev na Slovenskem. Zato ugotovitve njegovega dolgoletnega raziskovalnega dela današnji generaciji Kočevarjev v Sloveniji, Avstriji in drugod omogočajo obširen vpogled v zgodovino njenih predhodnikov. Obenem je dr. Ferenc dolgoletni član vladne komisije za reševanje vprašanja prikritih grobišč, ki so za Avstrijo tudi izrednega pomena, ker med žrtvami najdemo tudi številne pripadnike takrat v Sloveniji živečega nemško govorečega prebivalstva in civiliste z avstrijske Koroške. Dr. Ferenc se kot znanstvenik in tudi kot član te komisije vseskozi zavzema za pieteten spomin in spoštljivo obravnavo tudi teh žrtev, katerih potomci danes živijo zlasti v Avstriji.«

Profesor dr. Ferenc je leta 1985 diplomiral na oddelku za zgodovino ljubljanske filozofske fakultete in se nato zaposlil na Zavodu za varstvo naravne in kulturne dediščine, kjer je bil svetovalec za varstvo zgodovinske dediščine. Leta 1999 je doktoriral s temo Nemško jezikovno območje na Kočevskem po odselitvi kočevskih Nemcev 1942–1956. Od leta 2001 na oddelku za zgodovino filozofske fakultete predava sodobno zgodovino jugovzhodne Evrope. Leta 2001 je bil izvoljen v naziv docenta in leta 2007 v naziv izrednega profesorja. Med letoma 2004 in 2006 je bil predsednik Zveze zgodovinskih društev Slovenije. Za svoje delo na področju ohranjanja kulturne dediščine je že leta 1994 prejel Steletovo priznanje, za pomembne znanstvene dosežke v slovenski novejši zgodovini pa leta 2014 tudi Zoisovo priznanje.


Preberite tudi:

> Prezrta bolečina (Slovenski čas, 2014; avtor: dr. Mitja Ferenc)

> Zakaj v 20 letih nismo naredili več (Slovenski čas, 2012; avtor: dr. Mitja Ferenc)

> Žrtve prikritih grobišč niso »arheološka plast« (Družina, 2015)

> Po Evropi je vprašanje grobišč že zdavnaj rešeno (Družina, 2009)

> Zavezan pieteti (Družina / Osebnost tedna, 2007)