Po mnenju kijevskega višjega nadškofa se je vojna v Ukrajini v zadnjih tednih »močno zaostrila« in cerkveni dostojanstvenik trenutno ne vidi možnosti, da bi se končala v bližnji prihodnosti, kot je pojasnil v pogovoru, v teh dneh objavljenem na spletni strani dunajske nadškofije. V nedavno razvnetih spopadih na Bližnjem vzhodu »postaja vedno bolj očitno, da si Rusija in njeni zavezniki, kot je Iran, prizadevajo vojno razširiti na ves svet«, je dejal Ševčuk: »Potem ko ji ni uspelo po hitrem postopku zavzeti Ukrajine, Rusija išče zaveznike po vsem svetu.«

Ukrajinci se čutijo globoko povezani z ljudmi v Sveti deželi in skupaj z njimi molijo za mir.

Vojna postaja tudi vedno aktualnejša tema notranje politike v številnih evropskih državah, pa tudi v Združenih državah Amerike. Po besedah višjega nadškofa Ševčuka je »očitno, da gre za taktiko, kako utišati svetovne medije na temo Ukrajine s tem, da se pozornost mednarodne družbe usmeri v Sveto deželo«. Ševčuk je ob tem spomnil, da dogodki v Sveti deželi seveda pritegnejo veliko mednarodne pozornosti, saj je mesto Jeruzalem sveto za tri glavne svetovne religije. Zagotovil je, da se Ukrajinci čutijo globoko povezani z ljudmi v Sveti deželi in skupaj z njimi molijo za mir. Toda: »Območje Gaze je tako veliko kot polovica glavnega mesta Ukrajine. Razsežnosti teh dveh vojn so neprimerljive,« je zatrdil cerkveni voditelj.

Višji nadškof je tudi v pogovoru za spletno stran dunajske nadškofije znova poročal o obsegu brutalnosti, s kakršno se odvija vojna v njegovi domovini. »Po naših podatkih ruska vojska samo na območju Donbasa izgubi skoraj 1.000 vojakov na dan. Stopnja zaničevanja človeškega življenja, ki jo kaže Rusija, je osupljiva,« je pojasnil: »Zaradi krutosti do civilnega prebivalstva pa nam ledeni kri v žilah.«

Zima bo še težja

V Ukrajini se ljudje pripravljajo na naslednjo zimo v vojnih razmerah, ki bo še težja kot lani, s strahom napoveduje višji nadškof: »Ta zima je namenjena golemu preživetju civilnega prebivalstva. Lani je Rusija uničila 60 odstotkov ukrajinskega električnega omrežja. Letos bodo poskušali uničiti še preostalih 40 odstotkov.« Sam lahko pričuje o tem, kako hudo je, če v stanovanjski stavbi z dvanajstimi ali trinajstimi nadstropji ni elektrike, ogrevanja in vode: »Življenje postane praktično nemogoče.« Ševčuk zato znovapričakuje val beguncev: »Ljudje ne bodo bežali le pred bombardiranjem, ampak predvsem pred mrazom.«

Najbolj izobražen del ukrajinske družbe zdaj živi v Srednji Evropi.

Po Ševčukovih besedah je »zanimivo dejstvo«, kako skoraj vse Vzhodne katoliške cerkve živijo v vojnih razmerah: v Ukrajini, Armeniji, Siriji, Libanonu, Iraku in zdaj v Sveti deželi, v Eritreji. V mnogih državah se v življenju Cerkve na njenih prvotnih ozemljih »preliva kri«. Tudi ukrajinska Cerkev trpi zaradi množičnega izseljevanja. »Od začetka vojne je bilo svoje domove prisiljenih zapustiti že 14 milijonov ljudi - tretjina celotnega prebivalstva. Od teh 14 milijonov jih je 6 milijonov zapustilo Ukrajino. Tisti, ki so ostali, so se notranje razselili v druge dele države,« je pojasnil duhovnik.

Septembra je škofovska sinoda njegove Cerkve naročila sociološko raziskavo o novih ukrajinskih beguncih v Evropi, da bi bolje razumeli razmere, tako Ševčuk. Glede na raziskavo večina izseljenih vernikov trenutno živi na Poljskem in v Nemčiji. Pred vojno je ukrajinska Grškokatoliška cerkev v Nemčiji štela 200.000 vernikov, glede na zadnje raziskave pa je zdaj v Nemčiji 1.200.000 Ukrajincev, predvsem ženske z otroki, saj, »kot vemo, moški ne smejo zapustiti Ukrajine«. 50 odstotkov otrok je mlajših od 16 let. Skoraj 63 odstotkov teh žensk ima univerzitetno izobrazbo: »Skratka: najbolj izobražen del naše družbe zdaj živi v Srednji Evropi. Obenem pa je ta skupina tudi najbolj ranljiva.«

V prihajajoči zimi »ljudje ne bodo bežali le pred bombardiranjem, ampak predvsem pred mrazom«. FOTO: Vatican Media

Vojne travme so največji pastoralni izziv

Skoraj polovica sodelujočih v raziskavi predvideva, da se ne bodo vrnili v Ukrajino: »Največja žalost naših vernikov v tujini je ločitev od očetov.« Ko se bo vojna nekega dne končala, se bo pojavilo nujno vprašanje združevanja družin. »Potrebovali bomo pomoč in razumevanje evropskih držav, da bi to olajšali,« je pojasnil višji nadškof. »Seveda bodo med temi očeti tudi številni moški, ki so bili na fronti hudo ranjeni. Prej ali slej bo pojav vojne travme, ki jo trenutno doživljajo naši ljudje, dosegel tudi središče Evrope.«

Pastorala Cerkve v Ukrajini bo »še desetletja pastorala zdravljenja različnih vojnih ran«.

Vojne travme po Ševčukovem mnenju predstavljajo daleč največji pastoralni izziv za Cerkev: »V najboljšem primeru se ranjen vojak fizično vrne domov. Na psihološki ravni se je iz vojne skoraj nemogoče vrniti.« Zato bo pastorala Cerkve v Ukrajini »še desetletja pastorala zdravljenja različnih vojnih ran«. Za vse duhovnike se je že začelo obvezno usposabljanje, »da bi bili dobro opremljeni in bi lahko ljudi spremljali tako pastoralno kot tudi psihološko in duhovno«.

Človekovo dostojanstvo ni predmet pogajanj

»Resnično upamo, da bo napadalec kmalu ustavil svoje operacije, vendar ga moramo ustaviti vsi skupaj,« je ob koncu pogovora zatrdil višji nadškof Ševčuk. Ne gre le za orožje: »Gre za resnico in za prednostne naloge Evrope kot demokratične celine, za katero sta človeško življenje in spoštovanje dostojanstva človeške osebe ena najvišjih vrednot … Človekovo dostojanstvo ni predmet pogajanj.« Evropa mora razumeti, »da se vsak cent, ki ga dajo Rusiji v zameno za poceni plin, nafto ali bencin, pretvori v orožje«. Noben sistem sankcij ne bo ustavil vojne, če se pri tem ne bodo upoštevale temeljne vrednote. Temeljne evropske vrednote morajo biti v ospredju, ko govorimo o prihodnosti Ukrajine, Rusije in tudi same Evrope. »Očitno je, da ta vojna povzroča katastrofalno uničenje, predvsem pa uničuje ljudi in človekovo dostojanstvo,« je prepričan ukrajinski cerkveni voditelj.