Višji nadškof Ševčuk je bil eden izmed udeležencev petkovega spletnega dogodka, s katerim so obeležili osmo obletnico začetka spora v tej vzhodnoevropski državi. Virtualno srečanje je po navedbah ameriškega spletnega portala CNA organizirala papeška fundacija Pomoč Cerkvi v stiski.

V trenutnem sporu je Ukrajina le del celotne slike različnih groženj in napetosti.

»Čutimo, da smo na robu zelo nevarnega stopnjevanja vojaškega napada na Ukrajino,« je dejal višji nadškof, ki največjo izmed 23 vzhodnih katoliških Cerkva v polnem občestvu z Rimom vodi od leta 2011. »Res je, da je Rusija Ukrajino napadla že pred osmimi leti, toda trenutno stopnjevanje krize ni zgolj preprosto nadaljevanje vojne na območju Donbasa ali posledica priključitve Krima. Trenutno so stvari precej drugačne.«

Po besedah višjega nadškofa se zdaj soočamo z nevarnim stopnjevanjem napetosti med Rusijo in združenim Zahodom, torej Rusijo in državami članicami Nata, predvsem Združenimi državami Amerike. V tem sporu, je prepričan Ševčuk, je Ukrajina le del celotne slike različnih groženj in napetosti.

Krščanski voditelji v Ukrajini so odločeni ljudem prinašati upanje, ne glede na to, kako neprijazne se zdijo trenutne razmere sredi ledeno mrzle zime v državi.

51-letni cerkveni dostojanstvenik je pojasnil, kako možnost velikega ruskega napada na Ukrajino bremeni 44 milijonov tamkajšnjih prebivalcev, ob tem pa dodal, da so krščanski voditelji odločeni ljudem prinašati upanje, ne glede na to, kako neprijazne se zdijo trenutne razmere sredi ledeno mrzle zime v državi.

Ljudje so že precej obupani, je povedal višji nadškof, občutek imajo, da se vse podira: »Kristjani pa ohranjamo upanje, ker verujemo, da je Bog z nami. Kot kristjan lahko upaš. Imaš sredstva, da se upiraš obupu. Pred nami je vedno žarek upanja.« Duhovniki, tako višji nadškof Ševčuk, pa so oznanjevalci veselega sporočila ukrajinskemu narodu, ki se boji, ki izgublja smer, ki se čuti ogroženega, trpi lakoto – in to ohranja povezanost med ljudmi v državi, ohranja pozitivnega duha v tako nevarnih razmerah.

Na željo papeža Frančiška smo 26. januarja obhajali dan molitve za Ukrajino.

Od leta 2014 je papeška fundacija Pomoč Cerkvi v stiski namenila več kot 350.000 evrov za 33 projektov, ki nudijo nujno podporo ljudem, ogroženim zaradi spora v Vzhodni Ukrajini. Omenjena človekoljubna organizacija je darovala tudi sredstva za boj proti širjenju koronaepidemije v državi, za gradnjo bogoslovnih semenišč in mašne štipendije za tamkajšnje duhovnike.

Tudi papež Frančišek vedno znova poziva k umiritvi razmer v Ukrajini: med drugim smo 26. januarja obhajali dan molitve za Ukrajino. Višji nadškof Ševčuk je že večkrat izrazil upanje, da bi papež obiskal Ukrajino; Frančišek je za letošnje leto že izpostavil nekaj željenih ciljev, vendar te vzhodnoevropske države doslej ni bilo na seznamu. Prvi papež sodobnega časa, ki je obiskal Ukrajino, je bil Janez Pavel II., ki je na to območje potoval leta 2001.