Tokrat smo obiskali Rezijo, ki jo obdajajo gore, zaradi katerih je ohranila svojo kulturo, narečje in običaje. Poti iz nje so našli kramarji in brusači, ki so zaradi dela hodili daleč zdoma. Močna pa je bila tudi stalna izselitev iz doline: od nekdaj 6000 prebivalcev jih ima danes le še 900.

 Branje rezijanskih pravljic na kraju samem. FOTO: Rafaelova družba

Kulturni delavec Sandro Quaglia nas je popeljal po celoti dolini – z njim in njegovim sinom Simonejem smo prehodili vasi Gost, Njivo, Osojane, Solbico in Ravanco. Na Solbici smo obiskali Muzej brusačev in Muzej pravljic, na Ravanci pa Muzej Julijskih Predalp. Po poti po dolini smo brali pravljico, ki se je zares dogajala lisičici iz Rezije – Sandro v narečju, mi pa v knjižni slovenščini.

 Bogato glasbeno izročilo Rezijanov sta nam predstavila vodič Sandro Quagia in njegov sin Simone. FOTO: Rafaelova družba

Obiskali smo tudi kulturni dom, kjer deluje Folklorna skupina Val di Resia, in se srečali s predsednikom Dinom Valentejem. Sandro na bunkuli (čelu), Simone pa na citiri (violini) sta nam godla, Dino pa nas je učil rezijanske plese. V cerkvi na Ravanci, posvečeni Mariji, kjer bodo kmalu praznovali šmarno mišo, pa smo peli rezijanske cerkvene pesmi ter iskali podobnosti.

 V vročem dnevu nas je sprehod čez reko prijetno osvežil. FOTO: Rafaelova družba

Višarske dneve mladih smo zaključili na Svetih Višarjah, kjer smo se udeležili 33. Romanja treh Slovenij.

1/9