Kamniti lovec – čuvar Višarij

Še preden zakipi pod nebo mogočno ostenje od Montaža do Viša, ga nad Kanalsko dolino zakrijeta dva hriba: Kamniti lovec in Poldašnja špica. Oba vrhova sta imenitni razgledišči, saj sta visoka malo manj kot 2100 m, tako da do drznih prepadov najlepših sten v zahodnih Julijcih za oko ni več nobene ovire. Balkon - prva vrsta! Med njima je globoko zarezana dolina Zajzere (Valbruna), najpomembnejše izhodišče za planinske izlete s te strani, ki je povezana predvsem z dvema imenoma: dr. Juliusa Kugyja, poeta Julijskih Alp, in njegovega vodnika, domačina Antona Ojcingerja.

Kamniti lovec je primernejši za obisk predvsem zato, ker ga lahko združimo z romanjem na Svete Višarje, ki so hitro in lahko dostopne z žičnico iz Žabnic (Camporosso). V lepem vremenu je to prijeten planinski izlet, saj dosežemo vrh v pičli poldrugi uri, ne smemo pa ture podcenjevati, ker sežemo v svet nad gozdno mejo, kjer že veljajo visokogorske razmere, zahtevnejše predvsem ob hitrih vremenskih spremembah. Po drugi strani pa težko kje drugje na tako udoben način doživimo visokogorje, živobarvno planinsko cvetje in imenitne razglede.



Pravijo, da je vrh Kamnitega lovca dobil ime zato, ker je nek lovec streljal na Marijino svetišče in ga je doletela kazen - okamenel je v večno svarilo mimoidočim, ki ga lahko prepoznajo v steni gore. Mnogokrat so izrazite skalne oblike dobile svoja imena, mnogokrat pa tudi svarilno zgodbo. Kar pomislimo na kamnito Babo nad Poljanami, v kapnike spremenjena tkalca v Tkalci jami ali Okamenele svate nad Ribnico!



Tako nas Kamniti lovec opozarja na primeren odnos do svetega kraja in Matere Božje, ki ta kraj posvečuje. Svetišča so postavljena na določenih mestih ne samo, da so od daleč vidna in opazna, temveč tudi zaradi krajev, kjer je potrebna posebna milost. Svete Višarje so prav takšen primer. To, da je pomembno, da je svetišče prav tu, potrjuje tudi ohranjeno staro izročilo o nastanku prve kapelice. Leta 1360 je pastir iz Žabnic iskal izgubljene ovce, ki so se zatekle na vrh Višarij. Našel jih je, ko so klečale ob lesenem kipu Marije z Jezusom. Počastil ga je in odnesel k župniku v Žabnico - a kip je bil že naslednji dan spet na vrhu gore. Ko se je to še dvakrat ponovilo, je bilo to zgovorno znamenje, da je to svet kraj, na katerem so še istega leta zgradili kapelico. Podobnih zgodbic je veliko, vse pa poudarjajo pomembnost lege svetišča.





Prvo cerkev so na Višarjih posvetili leta 1645, nato pa je večkrat spremenila svojo zunanjo in notranjo podobo, saj ji viharji časa niso prizanašali. Notranjost krasijo značilne freske slikarja Toneta Kralja, v oltarju pa je kip Marije z detetom. Konec koncev podoba cerkve ni tako pomembna kot dejstvo, da Marija že sedem stoletij na tem mestu združuje germanske, romanske in slovanske romarje - dejaven zgled, kako je treba ob povezovanju ohranjati različnost. Zato je pomembna Marijina prisotnost na tem visokem mejniku med narodi, mejniku, za katerega je leta 1933 dr. Lambert Erlich dejal, "da je to edini mejnik v Evropi, ki narodov ne ločuje, marveč jih združuje". Še posebej pa združuje na vsakoletnih srečanjih tudi Slovence iz "treh Slovenij" - iz domovine, zamejstva in izseljenstva.


Če podaljšamo romanje k Mariji na Višarjah še z vzponom na Kamnitega lovca, vstopimo v mogočno katedralo stvarstva, na višino, na goro, kjer lažje dojamemo svojo majhnost, kar nas vodi k ponižnosti in hvaležnosti za življenje, s tem pa tudi vpliva na naše odločitve.




Vsako romanje pa je predvsem osebna pot, za katero se je treba najprej odločiti, se podati v negotovost, česar pa si navadno ne upamo, če pred seboj nimamo jasnega cilja - cilja, v katerega verjamemo in ga želimo doseči. Ob koncu počitnic se vračamo na svoje običajne romarske poti: na delovna mesta, v šole ... Doživetja v vsakdanjem ritmu niso tako izrazita, romanje k Očetu pa traja vse zemeljsko življenje, zato naj počitniški spomini in izkušnje osmišljajo cilj našega potovanja in k njemu usmerjajo tudi naše dnevne poti.




Dostop

Iz Rateč v Italijo skozi Trbiž in po stari cesti v Žabnice (Camporosso), kjer sledimo oznakam za žičnico na Višarje. Z žičnico do romarskega svetišča in po označeni planinski poti še uro in pol do vrha Kamnitega lovca.