Ob prazniku Evrope je predsednica Evropske komisije, Ursula von der Leyen, za vatikanske medije spregovorila o trenutnih aktualnih vprašanjih, med drugim o iskanju cepiva proti covidu-19 in podpornih ukrepih za evropsko gospodarstvo. Omenila je tudi pozive papeža Frančiška k edinosti med evropskimi narodi in poudarila, da je edini način, na katerega lahko premagamo ta virus, mednarodno sodelovanje in solidarnost.

Osebno doživljanje trenutne krize

Predsednica Evropske komisije je najprej spregovorila o osebnem doživljanju trenutnih težkih razmer. Kot je dejala, smo zaradi sedanje krize vsi na preizkušnji. Zadnja dva meseca večino časa preživlja v Berlaymontu, poslopju, ki gosti Komisijo v Bruslju. Zaradi tveganja okužbe tam trenutno dela le majhna skupina, okoli dvanajst sodelavcev. Vsak dan govori s komisarji prek video povezave, čeprav so v isti stavbi.

Vsaj enkrat na dan se poskuša odpraviti na zrak in videti sonce, včasih pa ji uspe tudi krajši tek v naravi, saj je prepričana, da duša to potrebuje. Vsak večer se prek video povezave pogovarja z možem in že odraslimi otroki. Vesela je, da so vsi dobro, ob tem pa misli tudi na mnoge družine, ki nimajo takšne sreče in jih zelo skrbi za njihove drage. To tudi spodbuja njeno delo predsednice Komisije, da bi državam in ljudem po svetu pomagali soočati se s to globoko krizo na najboljši možen način.

Prizadevanje za Evropo, ki bo bolj blizu, bolj povezana

Naslednje vprašanje je bilo povezano s praznikom Evrope – kakšen je lahko danes njegov pomen za evropske prebivalce, ki so se znašli sredi najhujše krize po drugi svetovni vojni? Po besedah von der Leynove je Evropska zveza spremenila našo celino na bolje. Rodila se je iz pepela krize, ki je celino uničila. Po njenem mnenju lahko prav v kriznih časih, kot jih doživljamo tudi zdaj, cenimo njeno resnično vrednost. Poudarila je, da se s časom spreminjajo tudi pričakovanja ljudi: »Za moje starše je Evropa pomenila mir. Za mojo generacijo je svoboda in pravna država. Za generacijo mojih otrok pomeni prihodnost in odprtost svetu. Tolikokrat imamo Evropo za samoumevno. Pozabljamo, kako dragoceno je živeti v gospodarski blaginji, v družbenem skladju, spoštovanju človekovih pravic. Tudi resnično vrednost svobode in zdravja cenimo šele tedaj, ko se bojimo, da bi ju izgubili. Trenutna epidemija nas na to spominja na boleč način.« Von der Leynova je pri tem navedla besede Alcida DeGasperija: »Le če bomo povezani, bomo močni, le če bomo močni, bomo svobodni.« To vabi k prizadevanju za Evropo, ki bo bolj blizu, bolj povezana. Kljub temu, da je bil letos praznik Evrope malo drugačen, si je predsednica Evropske komisije zaželela, da bi bil lahko »trenutek praznovanja za vse Evropejce, praznovanje prijateljstva, edinosti in solidarnosti med državami in osebami.«


Foto: Vatican Media

Solidarnost držav v času epidemije

V nadaljevanju pogovora so bili omenjeni večkratni pozivi papeža Frančiška, naj se Evropa vrne k sanjam ustanovnih očetov, kar je pomenilo predvsem solidarnost in mir. Po besedah von der Leynove smo »9. maja obhajali 70-letnico deklaracije Roberta Schumanna, ki je pozneje postala izhodiščna točka naše poti proti Evropski zvezi. Schumanova deklaracija je spremenila usodo naše celine. Njegove zahteve po združeni in solidarni Evropi so upravičene bolj kot kdajkoli prej. Danes ne vidim boljšega poklona Schumanovim besedam kot je solidarnost med državami Evropske zveze: zdravniki in medicinske sestre iz Romunije in Norveške, ki so šli v Bergamo, da bi pomagali bolnikom; Nemčija, ki je dala na razpolago prostore na intenzivni negi pacientom iz Italije; Francija, Nizozemska in Češka republika, ki so v Španijo poslale maske. Šok koronavirusa prinaša tudi zdravilno sporočilo v širšem smislu: kdor gleda samo nase, ne bo prišel daleč. Velike krize, spore in reforme lahko premagamo le skupaj. Enako velja tudi za okrevanje gospodarstva Evropske zveze. Biti mora močno in voditi pot Evrope v prihodnost s širokimi potezami. Borim se za Evropo, ki bo temeljila na solidarnosti, ki bo pogumno sprejela zelene in digitalne priložnosti in bo trdneje pripravljena na prihodnje krize,« je poudarila predsednica Evropske komisije.

Učinkovito je le skupno delo, pomoč, delitev

Von der Leynova je odgovorila tudi na vprašanje, ali se boji, da bi se evropski narodi ob krizi še bolj oddaljili od ustanov na celinski ravni in kaj lahko storijo evropski voditelji, da se to ne bi zgodilo. Poudarila je, da so se na začetku krize nekatere države članice samodejno odzvale z zaprtostjo vase in so same sprejemale ukrepe. Vendar pa na koncu to ni bilo učinkovito in so nastale težave. Tako so se po njenih besedah vlade hitro spomnile, da lahko zaščitijo svoje državljane le, če delajo skupaj, če si medsebojno pomagajo in delijo. Skupaj so tako sprejeli na stotine ukrepov v Evropski zvezi, da bi bolnišnicam v Italiji ali Španiji zagotovili opremo, ki so jo potrebovale; za to, da bi nujne dobrine, kot so zdravila ali hrana, hitro prišle v lekarne in trgovine; da bi lahko delavci z obmejnih območij prečkali mejo, da bi lahko prišli do delovnega mesta in da bi ljudje obdržali zaposlitev. Von der Leynova je poudarila, da morajo še naprej delovati konkretno, da bi zaščitili zdravje ljudi in njihove službe.

Sodelovanje in solidarnost: edini način, da premagamo virus

Ob koncu pogovora je predsednica Evropske komisije spregovorila še o vlogi, ki bi jo lahko imela Evropa na mednarodni ravni po končani krizi. Kot je dejala, ta virus kaže, kako je svet medsebojno povezan. Soočamo se s svetovno epidemijo in edini način, da lahko premagamo ta virus, je mednarodno sodelovanje in solidarnost. Prav to je bil po njenih besedah tudi namen dogodka Globalni odziv na koronavirus, h kateremu je 4. maja pozvala skupaj z nekaterimi vladami Evropske zveze in drugimi partnerji. Več kot 50 voditeljev vlad, zdravstvenih organizacij in poslovnežev z vsega sveta se je pridružilo pri zbiranju denarja in vzpostavitvi edinstvenega dela v zvezi s cepivom in zdravljenjem koronavirusa. Zbranih je bilo 7,4 milijarde evrov – več kot polovico zneska so prispevale Evropska zveza in njene vlade. Poleg tega pa so pod isto streho združili svetovne organizacije, ki razvijajo cepiva, zdravila in diagnostiko, da bi bili na razpolago, po dostopnih cenah, po vsem svetu. Uspeh tega dogodka je po prepričanju von der Leynove znova pokazal, kako pomembno je delati skupaj.