Menu
Košarica
Zapri

Tvoja košarica je prazna.

Zapri
Iskanje

Virnikov Grintovec

Andrej Praznik
Za vas piše:
Andrej Praznik
Objava: 13. 07. 2016 / 06:15
Čas branja: 4 minute
Nazadnje Posodobljeno: 09.04.2021 / 13:15
Ustavi predvajanje Nalaganje

Virnikov Grintovec



Razpotegnjene Karavanke se na Jezerskem skoraj dotaknejo osrednjega dela Kamniško-Savinjskih Alp. Severno ostenje vršacev, pod katerim je še precej snega, lepo vidimo z Virnikovega Grintovca, ki je idealen poznopomladanski izletniški cilj. Pot nanj je tako kratka, da smo lahko že opoldne nazaj pri avtu, po drugi strani pa je ponekod tako strma, da nam iz kože izvabi precej kapelj znoja.

Virnikov Grintovec se dviga severno od Jezerskega. Njegov vrh lepo vidimo s ceste, ki pelje s Spodnjega Jezerskega do zanimivega kamnoloma lehnjaka. Še bolj na široko pa goro vidimo z manjšega razgledišča ob cesti proti Jezerskemu vrhu.
Izlet na Virnikov Grintovec začnemo v središču Zgornjega Jezerskega, kjer je ob cesti velik šop kažipotov. Mimo podružnične osnovne šole se sprehodimo do župnijske cerkve sv. Ožbolta, pri kateri opazimo prvo markacijo. Po cesti nadaljujemo navkreber do zadnje domačije, kjer ob robu pašnika prispemo v gozd. Preden nas zagrne drevje, se sklonimo še k rumenim cvetovom arnike, ki spada med naše najbolj znane zdravilne rastline. Vonj po njej, pomešan z ostrino alkohola, v katerega je navadno namočena, mnoge med nami spremlja že od otroštva.

Pas gozda je ozek. Ko preskočimo potoček, se pred nami pokaže nova gozdna pot, ki ji sledimo naravnost navkreber do naslednje domačije. Pred njo nas kažipot znova usmeri na stezo. Ta se vzpne na rob, kjer nad krošnjami zagledamo vršni del Virnikovega Grintovca. Po blatni vlaki gremo do gozdne ceste. V mehka tla so vtisnjeni sledovi jelenovih kopit, med visokimi drevesi odmeva petje ptic. Čez nekaj minut znova zavijemo na stezo. Z leve se nam pridruži označena pot z domačije Murn, mi pa nadaljujemo navkreber do sedla Žingerc, do katerega smo hodili uro in četrt.

Na gozdni jasi, po kateri so potreseni zapredki z množico rjavih gosenic, se nam pridruži pot iz Kort na avstrijski strani meje. Steza se znova skrije med drevje in zavijuga po čedalje strmejšem pobočju. Drevje se začne razmikati, pokažejo se prve zaplate trave in nekaj blazinic alpskega čobra. Približno pol ure po odhodu z jase prispemo na greben, ki si ga delijo drevesa, ruševje in skale. Na melišču pod njimi zagledamo gamsa. Tudi on nas je opazil, a ker je dovolj daleč od nas, se mu nikamor ne mudi. Z dvignjeno glavo stoji na strmini in se ne premakne niti potem, ko nadaljujemo pot.

Po valovitem, vendar ne posebej ozkem grebenu v približno dvajsetih minutah dosežemo vrh. Na njem sta kamnita piramida ter kovinska skrinjica z vpisno knjigo in žigom. Vrh, okrog katerega se že zbirajo oblaki, je zelo razgleden. Na severovzhodu vidimo Pristovški Storžič (1759 m), na katerega se lahko vzpnemo z Jezerskega vrha. Na severu se dviga čokati Obir (2139 m), na katerega smo se pred nekaj leti vzpeli iz Železne Kaple. Z njega se mimo Setič (1922 m) vrnemo do meje, po kateri valovi Košuta. Južno od nje je Stegovnik (1692), še naprej Kozji vrh (1628 m) in Storžič (2132 m). Najdlje pa nam pogled obstane na mogočnem ostenju Grintovcev, s katerega se čisto počasi spustimo na Jezersko. Tja bodo morale očem kmalu slediti tudi naše noge, saj nam veter iz oblačnih zaves že prinaša prve dežne kaplje.



NEDELJSKA MAŠA
V župnijski cerkvi sv. Ožbolta na Zgornjem Jezerskem je maša vsako nedeljo ob 8. in 10. uri.

Osnovni podatki
Virnikov Grintovec (1654 m)
Izhodišče: Zgornje Jezersko.
Dostop: Gorenjsko avtocesto zapustimo na izvozu Kranj-vzhod, od koder se odpeljemo do Kranja. Tam na prvem krožišču zavijemo desno ter nadaljujemo vožnjo proti Preddvoru in po dolini Kokre do Jezerskega.
Višinska razlika: 770 m.
Dolžina vzpona: dobri 2 uri.
Kratek opis poti: Iz središča Zgornjega Jezerskega, kjer je množica kažipotov, se mimo župnijske cerkve sv. Ožbolta vzpnemo v gozd. Skozenj se sprehodimo do samotne kmetije, nato pa še do jase na vzhodni strani Virnikovega Grintovca, kjer se nam pridruži pot iz Kort. Od tam se čez strmo pobočje vzpnemo na vršni greben, po katerem čez dvajset minut dosežemo vrh. Pot je dobro označena z markacijami in kažipoti. V zadnjem delu poti je zlasti v mokrem potrebna previdnost.
Zemljevid: Karavanke – osrednji del, 1 : 50.000.

Kupi v trgovini

Novo
Stvari, ki bi jih želel vedeti pred poroko
Medosebni odnosi
22,90€
Nalaganje
Nazaj na vrh