Knjigo so predstavili Marija Gruškovnjak, Danijel Grafenauer in Karel Smole, pogovor pa je povezovala urednica Nedelje Mateja Rihter.

Vinko Zwitter je bil med obema vojnama tajnik Slovenske krščansko-socialne zveze za Koroško, pravzaprav gonilna sila v kulturnem, prosvetnem in političnem življenju.

Tudi po koncu druge svetovne vojne ni miroval. Bil je prvi predsednik Slovenskega delovnega odbora v sklopu Katoliške akcije krške škofije.

Bil je vizionar, politik in kulturnik

Dr. Vinko Zwitter (1904–1977), rodil se je V Draščah na Zilji, je vse svoje delovanje, naj je bilo to na političnem, cerkvenem ali kulturnem področju, posvetil svojim rojakom na Koroškem.

Kot tajnik Slovenske krščansko-socialne zveze in urednik Koroškega Slovenca pred drugo svetovno vojno je bil pomemben sooblikovalec izobraževalnega in kulturnega ustvarjanja Slovencev na Koroškem.

V drugi polovici 20. stoletja je kot prvi predsednik slovenskega dela Katoliške akcije s svojim konstruktivnim in spravnim dialogom v času škofijske sinode v letih 1971–1973 veliko prispeval k sožitju med slovensko in nemško govorečimi verniki v Cerkvi na Koroškem.

Bil je vizionar, politik in kulturnik. Tako so ga v knjigi predstavili njegovi predvojni in povojni sopotniki (dr. France Vrbinc, Jože Kopeinig, dr. Janko Zerzer, Nužej Tolmajer, Karel Smole in Janko Merkač), a še na poseben način njegovi izbrani članki, ki jih je objavil v Koroškem Slovencu, Našem tedniku in Mohorjevih koledarjih.

Urednica knjige Marija Gruškovnjak. FOTO: Ivo Žajdela

Usmeril se je v vsestransko delo za narod

V tretjem desetletju 20. stoletja, ko se je vedno bolj bohotil nacizem, se je Vinko Zwitter usmeril v vsestransko delo za narod.

Izpod njegovega peresa je nastalo veliko člankov za glasilo Koroški Slovenec. Na prvi strani tednika je analiziral svetovno politično in koroško dogajanje ter na straneh za Našo prosveto z njemu lastno vnemo vzgajal, bodril in podpiral kulturno prosvetno delo na podeželju.

Njegovi članki izražajo povezanost s preprostim človekom, ki se je na podeželju trudil za obstoj slovenske besede in pesmi.

S 25. številko, ki je izšla 17. julija 1936, je postal Vinko Zwitter založnik, izdajatelj in odgovorni urednik Koroškega Slovenca.

Karel Smole z zemljevidom Koroške o številu Slovencev ob štetju leta 1910. FOTO: Ivo Žajdela

Dr. Joško Tischler in dr. Vinko Zwitter sta takoj po vojni vodila koroške Slovence

Takoj po zlomu nacizma in vrnitvi iz pregnanstva sta se dr. Vinko Zwitter in dr. Joško Tischler znašla v popolnoma novih razmerah na Koroškem.

V Jugoslaviji so zmagali komunisti in slovenska koroška komunistična stran se je počutila z jugoslovanskim ozadjem privilegirano, da prevzame vodstvo na kulturnem in političnem področju v slovenski manjšini na Koroškem.

V tem času se je vztrajno poglabljal politični in kulturni razkol. Upanje, da bi našli skupne rešitve, je splahnelo.

Tak razvoj, ki bi se zanesljivo končal porazno za Slovence na Koroškem, je zahteval od takratnih vodilnih mož – to sta bila dr. Tischler kot pragmatik v politiki in dr. Zwitter kot ideolog – veliko poguma in razsodnosti.

Pri dr. Tischlerju, ki je pojmoval svoje politično delo v najširšem pomenu besede, je bila sprejeta odločitev za ustanovitev Narodnega sveta koroških Slovencev (NSKS), kar se je zgodilo 28. junija 1949.

Predsednik je postal dr. Tischler, dr. Zwitter pa tajnik, ki je kot ideolog Narodnemu svetu pomagal utrjevati pot.

O Vinku Zwittru je govoril zgodovinar dr. Danijel Grafenauer. FOTO: Ivo Žajdela

Vsestranski in neutrudni narodnjak in delavec

Še isto jesen, 14. septembra 1949, je so začeli izdajati Naš tednik, glasilo NSKS, z Vinkom Zwittrom kot sotrudnikom in pogostim piscem uvodnih člankov.

S tem se Zwittrovo soustvarjanje struktur okrog Mohorjeve hiše in v njej ni končalo.

Kot odbornik je sodeloval v celovški slovenski posojilnici in bil odbornik Mohorjeve družbe, sodeloval je v slovenskih radijskih oddajah in bil član osrednjega škofijskega odbora KA.

Predaval je na Kmetijsko-gospodarski šoli v Tinjah in kot priljubljen govornik na sklepnih prireditvah gospodinjskih šol pri šolskih sestrah v Št. Petru in Št. Rupertu.

Najpomembnejše delo za koroške Slovence je dr. Vinko Zwitter opravil kot vodja slovenskega dela KA s pripravami na škofijsko sinodo v letih 1971–1972.

Pogovor je povezovala urednica Nedelje Mateja Rihter. FOTO: Ivo Žajdela

S knjigo želijo osvetliti delovanje dr. Vinka Zwittra

S to knjigo želijo osvetliti delovanje dr. Vinka Zwittra. Pogled v zgodovino je pripravil dr. Danijel Grafenauer, dr. Jože Till je napisal obširen prispevek o KA in sinodi krške škofije.

Po tem prispevku se zvrstijo trije članki Vinka Zwittra o pastorali, sinodi in škofijskem zakonu o sožitju.

Misli so prispevali Zwittrovi sopotniki: že pokojni dr. Rudolf Blüml, tudi Ziljan in že znanec iz dunajskih let ter tesen sodelavec med obema vojnama in po drugi svetovni vojni, se ga je v Našem tedniku spomnil ob njegovi 60-letnici, dr. Valentin Inzko s člankom v Mohorjevem koledarju ob 20. obletnici Zwittrove smrti, dr. Joško Tischler, sopotnik vse od dijaških let, se je od njega poslovil s pismom Prijatelju v slovo v Našem tedniku.

Dr. France Vrbinc se je dr. Zwittra spomnil ob 50-letnici KA in Ernst Waldstein, sodelavec nemškega dela KA, s pismom ob 70-letnici Vinka Zwittra in z besedami slovesa ob odprtem grobu.

Ves je bil predan svojemu narodu in Cerkvi

Spomine na dr. Zwittra so prispevali tudi dr. Janko Zerzer, Jože Kopeinig, Nužej Tolmajer, Karel Smolle in Janko Merkač.

Drobne kamenčke v mozaik delovanja Vinka Zwittra je prispevalo tudi vseh njegovih šest otrok, ki so ga predstavili kot družinskega očeta.

Z izborom člankov poskušajo približati vsestransko delovanje Vinka Zwittra kot vztrajnega in neutrudnega garača, ki je bil ves predan svojemu narodu in Cerkvi.

Kronološko urejena bibliografija priča o njegovi bogati napisani dediščini.

Tatjana Božič: slikanica Leto v pesmicah

Celovška Mohorjeva založba je izdala slikanico za otroke Tatjane Božič Leto v pesmicah zajeto, avtorica jo je tudi ilustrirala.

Otrokom se jezik najlažje približa z usvajanjem novih besed iz vsakdana, in to z rimanimi pesmicami. V pesmicah gre za pester niz pesmi k posameznim letnim časom. Ilustracije upodabljajo zelo priljubljene otroške motive.

Iz pesmi Božič: Božič v mrzli noči svečo prižge. / Božič v trdo srce da novo upanje. / Božič v hlevčku pesem zapoje. / Božič združuje vse, kar je na dvoje. / Da nam spet veselje in notranji mir združuje kjer vlada prepir. / Božič pride k nam vedno spet ogrevat srca in mrzli svet.

bozic-leto-v-pesmicah-zajeto-prelistaj-knjigo.pdf