Dragoceni dar

Praznovanje 1500-letnice prihoda škofa Nazarija na škofijski sedež v Koper na poseben način zaznamujejo tudi unikatno izdelani slovesni mašni plašči z idrijsko čipko, dragoceni dar pridnih klekljaric ob prazniku koprske škofije. Pri zahtevnem podvigu je sodelovalo 140 klekljaric, pet šivilj in en krojač. Predanost in znanje vseh sodelujočih iz Slovenije, darovani čas za klekljanje, pa tudi nova prijateljstva, ki so se stkala ob ustvarjanju, so z nevidnimi nitkami povezali preteklost, sedanjost in prihodnost.

Pri projektu je sodelovalo 140 klekljaric, pet šivilj in en krojač. FOTO: Tatjana Splichal

Simbolika izbranih vzorcev

Osnova za čipko sonca je bil grb Škofije Koper, ki simbolizira Jezusa Kristusa, njegove učence in našo s soncem obsijano deželo. Križ deli in hkrati povezuje posamezno sonce v štiri polja, od katerih ima vsako po sedem žarkov v obliki plamenov. Žarki predstavljajo sedem zakramentov, sedem darov Svetega Duha, sedem telesnih in sedem duhovnih del usmiljenja.

Koordinatorka klekljanja in šivanja čipk na porto Martina Lapanja. FOTO: Tatjana Splichal

Sporočilno bogat je tudi simbol Marijinega monograma, ki združuje začetnice imena Device Marije, poudari pa njeno ponižnost, poslušnost, devištvo in predanost Bogu. Kristogram v krogu z nakazanimi štirimi srci povezuje dva bizantinska križa, njuna vez – zimzeleni bršljan pa simbolizira zvestobo v veri in duhovno rast.

FOTO: Tatjana Splichal

Edinstven projekt daleč naokrog

»Čipke štirih svetih simbolov na mašnih plaščih so kakor niti, ki med sabo povezujejo raznolike in osebne zgodbe 140 klekljaric iz celotne Slovenije,« ugotavlja Petra Marinko Rus, avtorica vzorcev za klekljanje. »Za nekatere med njimi je klekljanje predstavljalo svetlobo v temnih zimskih dneh, za druge most čez deročo reko, ki jih je po dolgih letih počitka povezal z že odloženo bulo, tretje so k buli sedle iz navade in koristno preživljale svoj prosti čas. Nekatere so v klekljanje vložile nepojmljivo število prostovoljnih ur, druge pa so zaradi osebnih razlogov uspele sklekljati komaj kako čipko. Vsaka čipka, vsaka nit, vsaka zanka je del te povezane zgodbe mašnih plaščev in kot taka dragocena.«

Avtorica vzorcev za klekljanje Petra Marinko Rus. FOTO: Tatjana Splichal

Petra Marinko Rus je pri snovanju vzorcev tehnike izbirala tako, da so bile dostopne čim širšemu krogu klekljaric. Marijin monogram, ki je na vsakem plašču upodobljen samo enkrat, pa je sad spretnosti in znanja posamezne klekljarice in kot tak edina čipka, po kateri se plašči med seboj razlikujejo.

Idejni vodja projekta izdelave mašnih plaščev Blaž Lapanja. FOTO: Tatjana Splichal

Zgodba, ki povezuje

»Lepo je bilo spremljati nastajanje plaščev od izbire motivov in oblikovanja čipk, načrtovanja plaščev do šivanja in kleklanja. Odločili smo se za starokrščanske simbole, vklesane v plošči iz 6. stoletja, ki so jo med prenovo pevskega kora odkrili v koprski stolnici,« je povedal Blaž Lapanja, idejni vodja projekta izdelave mašnih plaščev in dodal: »Ko gledam nazaj, pa vidim, da je zamisel o izdelavi mašnih plaščev postala način združevanja.«

Krojač pri delu. FOTO: Tatjana Splichal

Prebrali ste del članka, ki je v celoti objavljen v tedniku Družina (23/2024).