Skladba je nastala na poletni dan pred tremi leti, ko je Lucija ob pogledu na gore začutila potrebo po molitvi, molitvi skozi petje, a ni bilo pesmi, s katero bi lahko resnično ubesedila svoja občutja. In tako je pesem napisala kar sama.

»Res sem želela povabiti Svetega Duha, naj bo On tisti, ki vodi moje življenje, ki mi da moč, da imam rada, ki vzame to, kar je težko, naj vodi vsak moj korak. Ko gledam za nazaj to, kar sem napisala, je v resnici vsaka kitica drugačen del molitve. Je slavljenje, je zahvala, prošnja ali kesanje. Zdi se mi, da se vse skupaj poveže v lepo celoto,« je povedala Lucija. Pesem je postala njena pogosta molitev, vesela in hvaležna pa je, da jo lahko deli tudi z drugimi ter da morda nagovori še koga. 

»Zdaj ni več samo moja, ampak tudi vaša,« poudarja v zahvali ekipi, s katero so skladbo posneli in jo dali med ljudi. »Hvaležna sem Maticu Dolencu in Lovru Rakarju za vse, kar sta naredila za video in avdio produkcijo. Zelo sem hvaležna tudi Katoliški mladini, ki nas podpira pri ustvarjanju, je naše zaledje, navija za nas, nam omogoča, da svoje delo delimo s svetom.«

Moder poni, zvezda snemanja

Lucija je delila zgodbo iz zakulisja snemanja, na katerem je bila zvezda moder poni. 

»Prišel je star in betežen, ampak delujoč. Odšel je pa precej invaliden. Popoldne in zvečer smo posneli drugi del videa, naslednji dan pa še prvi del. Tisto popoldne, ko smo snemali, je poni utrpel nekaj nesreč in ni več peljal tako, kot bi si želeli.

Naslednji dan, ko smo snemali sceno, ko se peljem po dolgi, lepi cesti, izgleda, kot da se lepo peljem, ker je Matic to tako odlično zmontiral. V resnici sem se peljala nekje pet do deset sekund, nato se je snela veriga. In naslednjič še enkrat. In še enkrat. In to smo naredili velikokrat. Jaz sem se peljala, smehljala in prepevala, veriga se je snela, spet smo se morali ustaviti, popraviti kolo in iti od začetka,« je delila Lucija.