Foto Tamino Petelinšek

Državni svet je v torek, 10. marca 2015, glasoval o odložilnem vetu na novelo zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih, ki pravice istospolnih partnerskih skupnosti izenačuje s pravicami heterospolnih. Veto ni bil izglasovan. Proti njemu je bilo 23 državnih svetnikov, za pa 14.

Interesna skupina lokalnih interesov DS, ki je predlagala odložilni veto, opozarja, da je edina vsebinska sprememba zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih spremenjena definicija zakonske zveze. V skladu z njo zakonska zveza ni več življenjska skupnost moža in žene kot do zdaj, temveč življenjska skupnost dveh ljudi, kar prinaša številne pravne in družbene posledice, ki jih zakonodajalec ni predvidel, je dejal državni svetnik Mirko Kozelj, ki je interesni skupini lokalnih interesov podal pobudo za odložilni veto.

Po njegovih navedbah je namen spremembe, ki zanika večstoletno tradicijo zakonske zveze v slovenskem kulturnem prostoru, omogočiti istospolnim parom, da živijo v isti skupnosti kot mož in žena ter posvojijo otroka.

Državni svetnik Branko Šumenjak je bil prav tako kritičen do novele, ki po njegovem mnenju otrokom jemlje pravico do življenja z očetom in materjo. "Če mi kdo dokaže nasprotno, bom proti vetu. Do takrat pa bom veto podpiral," je dejal.

Poslanec ZL Matej T. Vatovec je v imenu poslanske skupine ZL, ki je predlog novele vložila v zakonodajni postopek, dejal, da novela odpravlja sistemsko diskriminacijo istospolnih. Nikomur ničesar ne jemlje in ne odreka, prinaša pa več socialnih in ekonomskih pravic istospolnim, tako denimo brezposelnemu pravico do zdravstvenega zavarovanja po partnerju in pravico do bolniškega staleža, če je partner zbolel, je pojasnil.

Pravnik Andrej Naglič je za Radio Ognjišče dejal, da je zakon diskriminatoren do vernikov, saj ne predvideva ugovora vesti, zato meni, da bi katoličani lahko na ustavno sodišče naslovili zahtevek na ustavno sodišče, da jim to onemogoča izvrševanje pravice do svobode vesti. »Svoboda vesti se namreč izraža tudi v javnosti; tudi s tem, da lahko deluješ v skladu z načeli, ki ti jih vera predpisuje, sedaj pa vse to ni več mogoče.«

Ministrica za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Anja Kopač Mrak je opozorila, da je v Sloveniji letno 10 do 15 primerov posvojitev, pri katerih so poiskali starše za vsakega posameznega otroka. "Istospolna se bosta v skladu z novelo lahko postavila v vrsto in nič več," je pojasnila.

V razpravi je državni svetnik Bojan Kontič dejal, da tudi v heterospolnih skupnostih otroci lahko zelo trpijo. Lahko so žrtve zlorab, v takih skupnostih je lahko tudi veliko nasilja, je opozoril. Heterospolna skupnost tako po njegovih besedah ni zagotovilo, da bodo otroci v njej lahko brez skrbi.

Državna svetnica Darja Kuzmanič Korva, ki je sekretarka Skupnosti centrov za socialno delo Slovenije, pa je dejala, da posvojitev ni pravica staršev ali otroka, pač pa ukrep države, ko je treba iz različnih razlogov poskrbeti za otroka. "Nobena posvojitev ni avtomatizem. Na posvojitev letno čaka približno deset otrok, v vrsti pa je približno 500 tistih, ki si želijo posvojiti otroka," je pojasnila.