Zavetnik: Vizitantk, katoliškega tiska, pisateljev in časnikarjev, spovednikov, učiteljev; Ženeve, Annecyja, Chamberyja.

^»Skrbnost in marljivost, ki naj ju imamo pri svojih opravilih, se docela razlikujeta od nemirne vneme, zaskrbljenosti in ihte. Angeli skrbijo za naše rešenje in se marljivo trudijo zanj. Skrbnost in marljivost spadata k njihovi ljubezni. Ne loti se dela vihravo! Vsaka ihta namreč moti razum in razsodnost ter nas celo ovira, da bi dobro opravili delo, ki smo se ga lotili na tak način.«

Ime:Pri krstu je dobil ime Frančišek Bonaventura. Franciscus pomeni »nanašajoč se na Franke, frankovski, Frank«, Bonaventura pa »srečna prihodnost« (v latinščini bona »dobra, srečna« in ventura »prihodnost«).

Rojen:21. avgusta 1567.

Kraj rojstva:domači grad v kraju Thorens v Savoji v Franciji.

Umrl:28. decembra 1622.

Kraj smrti:Lyon, prav tako v Franciji.

Družina:Oče markiz Frančišek de Boisy z gradu Sales in mati Frančiška de Sionnz sta pripadala staremu plemstvu, imela sta deset otrok, Frančišek je bil najstarejši.

Vzgojitelj:duhovnik Jean Déage, ki ga je spremljal na vseh poteh do svoje smrti.

Sodobniki:sv. Ivana Šantalska, sv. Karel Boromejski, sv. Robert Bellarmino, sv. Vincencij Pavelski, papež Klemen VIII., vojvoda Karl Emanuel I. in kralj Henrik IV.

Študij:Študiral je v Parizu (retoriko, filozofijo, bogoslovje) in Padovi ter doktoriral iz civilnega in cerkvenega prava.

Notranji boj:V času študija je zapadel pod vpliv kalvincev, ki so zagovarjali predestinacijo (da je človeku vnaprej določeno, ali se bo pogubil ali zveličal), a ga je rešilo zaupanje v Marijo in molitev »Spomni se …«.

Posvečenje:18. decembra 1593.

Pastorala:Slovel je po svojih preprostih in poučnih pridigah in bil iskan kot spovednik.

MisijonskoLeta 1594 je odšel na vzhod v pokrajine ob Ženevskem jezeru, kjer je začel »boj« proti kalvincem in z velikim uspehom pridobival vernike za katolištvo.

Škofija:8. decembra 1602 je bil posvečen za ženevskega škofa. Kot škof je skrbel zlasti za pravo vzgojo in izobrazbo duhovnikov, tudi kot škof je veliko misijonaril.

Prednik: Claude de Granier (1579–1602).

Naslednik:Jean-Francois de Sales (1622–1635).

Ustanovitelj:Skupaj z Ivano Šantalsko je leta 1610 ustanovil družbo žena, red Marijinega obiskanja (vizitantk). Ta je prvotno skrbela za bolnike in reveže, pozneje pa za vzgojo ženske mladine.  

Zavetnik: Vizitantk, katoliškega tiska, pisateljev in časnikarjev, spovednikov, učiteljev; Ženeve, Annecyja, Chamberyja.

Upodobitve: Velikokrat ga upodabljajo skupaj z Ivano Frančiško Šantalsko. Poleg njega je pogosto s trnjem ovito srce.