Foto: Tatjana Splichal


»Po pravici povedano si nikoli nisem želela delati z brezdomci. Na ljubljanskih ulicah me jih je bilo strah, tudi pijanih ljudi se bojim. Sem me je pripeljala moja osebna stiska,« je o svoji poti k Društvu prostovoljcev Vincencijeve zveze dobrote spregovorila Janja Završnik.

Društvu se je po pogovorih pri predsedniku Petru Žaklju kot prostovoljka pridružila pred devetimi leti. Po izobrazbi je sicer veterinarka, po končanem dodiplomskem študiju je bila mlada raziskovalka na biokemiji na Inštitutu Jožefa Stefana, skrbela za poskusne živali in v tem času tudi doktorirala. Vendar je v socialnem delu videla več smisla kot v svojem primarnem poklicu, zato se je leta 2018 v Društvu zaposlila kot stalna sodelavka.



Med izolacijo postregle do sto večerij

S tremi sodelavkami vodi Dnevni center za brezdomce v Plečnikovem podhodu v Ljubljani. V času izolacije, ko so svoja vrata morali zapreti tudi zavetišča in dnevni centri za brezdomce, v Ljubljani so zaprli tudi javne sanitarije in pitno vodo, so se sodelavke odločile, da izolacije ne bodo preživele križem rok.

Takoj so stopile v akcijo in že drugi dan pripravile obrok za ljudi z ulice. V običajnih razmerah postrežejo od 50 do 60 večerij, v času epidemije so številke narasle tudi do sto.

Kako so v času izolacije na široko odprle srce za sočloveka, si oglejte v zgornjem videoposnetku, več o Janji in njenem delu z brezdomci pa si preberite v tiskani izdaji tednika Družina (24/2020).