Na karti Avstrijska Koroška, Avstrijska Štajerska, Porabje sta dva celostranska zemljevida. Prvi zajema območje od Šmohorja v Ziljski dolini do Pliberka v vzhodnem delu Podjune, drugi pa območje od Pliberka do vasi Kradanovci jugovzhodno od Monoštra na Madžarskem. Na karti Italija je na eni strani natisnjen zemljevid, ki prikazuje območje med Koprom in Ziljsko dolino. Na drugi strani pa so v sliki in besedi podrobno predstavljene slovenske manjšine.

 Komplet v plastičnem etuiju stane 9,90 evra in ga je mogoče kupiti v vsaki bolje založeni trgovini v Sloveniji in zamejstvu. 

V besedilu, ki ga je prispeval dr. Jernej Zupančič z oddelka za geografijo Filozofske fakultete v Ljubljani, izvemo, da območje avtohtone poselitve Slovencev v sosednjih državah obsega 4.500 kvadratnih kilometrov. Na njem živi okrog 130.000 Slovencev, ki so ponekod organizirani kot številna in jasno vidna manjšina, drugod pa je njihova navzočnost težje opazna. »Včasih malo traja, da pride slovenska barva na dan. Ponekod pa so sledovi res še edino, kar je ostalo od skupnosti, ki je tam prebivala, a so jo desetletja neugodnih okoliščin in tudi načrtnih pritiskov spremenili, da je še strokovnjakom težko ugotavljati njen obstoj,« je zapisal dr. Zupančič.

Zemljevide lahko naročite tudi TUKAJ.

Dr. Jernej Zupančič, geograf in poznavalec manjšin. FOTO: Tatjana Splichal

Manjšine v številkah

Najmanj številna slovenska manjšina živi na Madžarskem. Slovensko Porabje je veliko približno sto kvadratnih kilometrov in leži ob tromeji med Avstrijo, Madžarsko in Slovenijo. Ime je dobilo po 283 kilometrov dolgi reki Rabi, ki se pri Madžarskem mestu Győr izliva v Donavo. Raba teče tudi skozi Monošter, ki je kulturno središče porabskih Slovencev.

V Avstriji je največ Slovencev v zvezni deželi Koroška, ki je velika 9.533 kvadratnih kilometrov in ima dobrih 560.000 prebivalcev. Slovencev je okrog 45.000, njihovo poselitveno območje pa je veliko približno 2.600 kvadratnih kilometrov.

Poselitveno območje Slovencev v Italiji obsega razmeroma ozek obmejni pas, ki meri približno 1.800 kvadratnih kilometrov. Na njem živi 430.000 prebivalcev, med katerimi je po slovenskih ocenah od 83.000 do 100.000 Slovencev.

Zemljevid vas bo spremljal na poti po zamejstvu. FOTO: Tatjana Splichal

Imena na dlani

Osnovna značilnost vseh treh zemljevidov je, da imajo zemljepisni pojmi (naselja, gore, reke, doline) najprej zapisano slovensko ime, šele potem italijansko, nemško ali madžarsko. »Osnova za izdelavo je bil Register zemljepisnih imen, ki deloma vključuje tudi zamejstvo,« pojasnjujejo v Rafaelovi družbi. »Izkazalo se je, da je za naš namen ta seznam preskromen in tako je bilo treba tako rekoč na teren. Črpali smo sicer še iz kakih petnajstih virov, ki tako ali drugače obravnavajo slovenske toponime v zamejstvu in so našteti v kolofonu, a za pregled in dopolnitve smo vseeno povprašali tudi posameznike, ki tam živijo. Večkrat si tudi strokovnjaki med sabo niso po-
vsem edini in je bilo potem treba poiskati optimalno rešitev. Brez dvoma pa bo mogoče zemljevide še nadgrajevati.«

V Rafaelovi družbi so prepričani, da bodo zemljevidi v veselje vsakomur, ki ima iz kakršnega koli razloga naklonjen odnos do slovenskega zamejstva. »Doslej so se ob vožnji po zamejskih krajih mnogi spraševali, kako neki se reče temu ali onemu kraju po slovensko, zdaj bodo imeli ta imena dobesedno na dlani.« Zemljevidi Rafaelove družbe so namenjeni tako popotnikom, ki bodo dejansko vzeli pot pod noge, kot onim, ki bodo po zamejstvu »potovali s srcem«.

Spoznajmo zamejstvo skozi igro

Družabna igra Slovensko zamejstvo. FOTO: Tatjana Splichal

Rafaelova družba je konec lanskega leta v sodelovanju z Družino izdala tudi komplet didaktičnih iger Slovensko zamejstvo in Slovenija v 4 družabnih igrah. Ena od njih se imenuje Ugani, kje in zadeva razne zemljepisne elemente v zamejstvu v vseh štirih sosednjih državah. Novi zemljevidi so koristen pripomoček za igranje teh iger.