Vest ima pravice, z zakonom ali brez
Vest ima pravice, z zakonom ali brez
Obstaja pravica do ugovora vesti, tudi če zakon tega posebej ne predpisuje, je povedal eden izmed predavateljev na prvi konferenci katoliških pravnikov v španski prestolnici. Prvi Kongres katoliških pravnikov se je odvijal minuli konec tedna, njegov namen pa je bil povezati strokovnjake, da si medsebojno zaupajo ovire, s katerimi se srečujejo na svoji poklicni poti, ter da ustanovijo forume, na katerih bodo lahko izmenjevali svoje izkušnje. Konferenco je podprla tudi madridska Univerza svetega Pavla.
Prireditelji so ob zaključku srečanja izpostavili nekaj sklepov: zavračajo sekularizacijo sodobnega pogleda na svet, ki skuša vero spraviti v domeno vsakega posameznika; spoštujejo vsako človeško bitje; poudarjajo vrednost metafizične antropologije in pomen družinskih vrednot, zakona, očetovstva in materinstva.
Rafael Navarro-Valls, profesor cerkvenega prava na Kraljevi akademiji za pravne vede in zakonodajo, je v soboto predaval o pravici do ugovora vesti, predvsem zaradi razprav, ki v tem času potekajo v Španiji. Zavrača stališče nekaterih španskih zveznih sodnikov, ki trdijo, da je ugovor vesti možen le v primeru, da ga zakon izrecno dopušča.
Med predavanjem se je dotaknil tudi drugih tem, ko so denimo novi španski zakon o splavu, ki ga pripravlja vlada. Navarro-Valls meni, da je predlog zakona v nasprotju z ustavo in ‘splav predstavlja kot vsiljevanje volje’. Špansko vlado je izzval, naj resnično zaščiti voljo nosečnic in jim, poleg splava, ponudi še vrsto kreditov, s katerimi se bodo lahko preživljale v času nosečnosti.
S tovrstno pomočjo, trdi Navarro-Valls, ki bi jo lahko nosečnicam posredovale socialne službe, bi zakonodajalec pokazal, da njegov namen ni pobiti na tisoče zarodkov, ampak resnično upoštevati voljo bodoče matere.
Drug predavatelj na konferenci, Jesús Trillo-Figueroa, pa je v svojem predavanju obžaloval dejstvo, da pravo pravzaprav vedno bolj izpodriva načelo ‘le kar me zadovolji in mi ustreza, je edino pomembno in ima neko vrednost’. Na tem načelu je postavljena zmotna trditev, da ima nekdo ‘pravico do otroka’. Ali je otrok res lahko predmet neke pravice?
V povezavi s to trditvijo je Trillo-Figueroa omenil najnovejši predlog španskega zakona o splavu ter zakon, ki ureja homoseksualne’zakonske zveze’, pa tudi druge zakonodajne predpise, ki jih je v zadnjih letih oblikovalo ustavno sodišče.