Vesna je na kmetiji odraščala še s tremi sestrami. Ker poleg očeta ni bilo moških rok, so morale one poprijeti tudi za težka dela. »Takšen način življenja sta imela že ata in mama, zato smo se tudi me tako naučile. Vse smo znale delati vse. Jaz sem vedno raje delala s stroji, očitno sem bolj po atiju, čeprav se tudi mama zelo dobro znajde in je zelo spretna s stroji,« je povedala Vesna.

Vesna skupaj s sinčkom Anžetom. FOTO: Kaja Zupanc

Tudi Janez je odraščal na kmetiji tako, da je bila odločitev, da jo zapusti in se preseli na Vesnino težka. »Imam dve sestri in težko je bilo vse zapustiti,« je povedal Janez. »Krave iz Janezove kmetije smo preselili v naš hlev, obdelujemo pa tudi njive in travnike. Vsak je malo popustil, potem je pa tako, kot žena reče,« se je pošalila Vesna.

Janezu pri popravljanju traktorjev pomaga tudi hčerka Karolina. FOTO: Kaja Zupanc

Celoten podkast lahko poslušate tukaj.

Mlada prevzemnica

Vesna je prevzemnica kmetije postala že pri triindvajsetih letih. Za prevzem kmetije se je odločila zaradi razpisa za mlade prevzemnike. 

»Skupaj s starši smo se vse dogovorili, tako, da na meni ni bilo veliko pritiska. Hvala bogu sta mama in ati v koraku s časom in nista kar takoj vsega obrnila nama. Še danes se vse skupaj dogovarjamo in delamo.«

»Takrat sem bila absolventka in prva stvar, ko sem dobila kmetijo je bila, da sem za dva meseca odšla na Irsko opravljati prakso. Spomnim se, da me je klical gospod, da bi prišel v kontrolo na kmetijo. Ko sem mu povedala, da bom doma šele naslednji mesec, mu ni bilo čisto jasno,« je povedala Vesna v smehu.

Na kmetiji se prioritetno ukvarjajo s prirejo mleka, pridelujejo pa tudi cviček.

Problem trženja in prodaje

Problem je nastal po koroni. Pred tem so imeli kar veliko strank za vino. Skupaj s sedmimi proizvajalci so ustanovili zadrugo, kjer polnijo cviček pod svojo blagovno znamko. 

»Kmetje bi se morali me seboj povezovati, ker en sam na globalnem trgu nič ne more. Že v Sloveniji je zaradi konkurence zelo težko,« je povedal Janez.

Njihov cviček. FOTO: Kaja Zupanc

 »Vesel sem, ko slišim, da se je nekdo povezal in skupaj nekaj prodaja. Trg je danes tak, da danes si, jutri te ni, vseeno pa je treba preživeti.«

Načrti za prihodnost

Zaradi trenutne politične situacije na področju kmetijstva, si Vesna in Janez ne upata napovedovati večjih sprememb. »Zaenkrat želimo vzdrževati, to kar imamo. Omejeni smo tudi zaradi lokacije, saj nismo v središču ali takoj na obrobju mesta,« je pojasnil Janez. 

Pogled z vinograda na cerkev sv. Urha na Slančjem Vrhu. FOTO: Kaja Zupanc

Izpostavila sta, da ljudje v dolini vedno manj kmetujejo. »Ne znam napovedati, kako bo čez dvajset let, ampak mislim, da kdor je nehal kmetovati, nebo nikoli več začel.«

»Stalno nas kličejo, če bi parcele vzeli v najem, ampak če hočeš živino nahraniti, moraš vse vzeti,« je dodala Vesna. 

Moj sosed vedno pravi, da so kmetje najcenejša komunala. (Janez)

Člana DPM sta bila že Vesnina starša

»Vsako leto imamo v Tržišču kmečki praznik in od kar vem zase, smo s straši in sestrami hodili tja. Tam so isto misleči ljudje in z njimi se je lepo družiti.« Pri šestnajstih letih je postala članica društva in je sodelovala na regijskih kvizih in igrah. Trenutno je predsednica disciplinske komisije pri zvezi. S svojo vlogo opazuje delovanje zveze in skrbi za pravilno delovanje.

Tudi če človeka prvič vidiš, se imaš z njim kaj za pogovarjati. (Janez)

Za njuno spoznanje so krivi prijatelji

Da sta se Vesna in Janez spoznala so krivi prijatelji. Sicer sta se pred tem na videz že poznala, saj sta oba hodila v srednjo šolo v Novo mesto. »Začela sva si pisati in se pogovarjati. Kmalu sem vedela, da je Janez to kar sem iskala.«

»Vedno sva hotela, da družina raste.« FOTO: Kaja Zupanc

Poroka, otroci, delo

Pred kratkim sta dobila malega sinčka Anžeta, imata pa tudi že dve leti staro hčerko Karolino in nekaj let sta tudi že poročena. »Pri vsem nama zelo pomagata starša, saj živimo v isti hiši. Je pa zaradi tega potrebno veliko dogovarjanja in prilagajanja, saj ima kdaj vsak svoje mnenje,« je povedala Vesna.

Moj materinski dopust je malo drugačen od drugih. Če bi bilo treba, bi morala tudi pomolst.

Svoje znanje želita v prihodnosti prenesti tudi na Karolino in Anžeta. »Če otoke naučiš delati, bodo v življenju delali, pa naj bo to v kmetijstvu ali v neki firmi,« je dejal Janez.

Pogovoru lahko prisluhnite na tej povezavi.