Msgr. Ivan Jurkovič, stalni opazovalec Svetega sedeža pri Združenih narodih v Ženevi, je pred dnevi spregovoril med odprtjem srečanja na visoki ravni z naslovom Vzajemno spoštovanje in mirno sobivanje pogoj za medverski mir in stabilnost: podpirati kristjane in druge skupnosti. V nagovoru je zatrdil, da je »dejansko priznanje verske svobode, ki je prva in najpomembnejša izmed temeljnih človekovih pravic, ključ za soočanje s krizo, v katero je danes zapadel svet, zaznamovan z novimi verskimi preganjanji, v katerih so med prvimi žrtvami kristjani«.



Nadškof Jurkovič je poudaril, kako smo »kljub številnim prizadevanjem, da bi pospeševali in okrepili versko svobodo, dejansko priče nenehnemu poslabšanju, če ne resničnemu napadu na to neodtujljivo pravico na različnih koncih sveta«. Po njegovih besedah gre za svobodo, ki je javnega pomena, saj izbira vere vpliva »na vse ravni družbenega in političnega življenja«, še toliko bolj danes, ko je »vera znova postala pomembnejša zaradi kompleksnih odnosov med osebnimi izbirami posameznikove vere in njihovim izražanjem v javnosti«.

»Prav zaradi teh povezanosti mora biti tovrstna izbira prosta vezi in prisil in varovana s strani predstavnikov oblasti«, je zatrdil stalni opazovalec Svetega sedeža pri OZN v Ženevi. V tem smislu nam velika pozornost, ki je danes usmerjena proti odgovornim za kršenje človekovih pravic, daje upanje, da se bo mednarodna skupnost odzvala na nezaslišano nasilje proti kristjanom in drugim verskim skupnostim ter da ne bo zapadla v tisto »globalizacijo ravnodušnosti«, na katero je že tolikokrat opozoril papež Frančišek.

Po tem, ko se je zaustavil posebej ob preganjanjih kristjanov na Bližnjem Vzhodu, ki je po njegovih besedah hujše od tistega v prvih stoletjih krščanstva, je msgr. Jurkovič spregovoril o javni razsežnosti verske svobode. Poudaril je, da ne more biti omejena zgolj na zadevo posameznika ali na obrede, saj po svoji naravi presega »zasebno področje posameznikov in družin«. Različna verska izročila namreč »služijo družbi predvsem s svojim sporočilom«, s povabilom k spreobrnjenju, k spravi, darovanju za skupno dobro, k sočutju do pomoči potrebnih.

Ob koncu svojega nagovora je nadškof spomnil, da je današnji svet, v katerem šibka načela znižujejo tudi etično raven, vedno bolj podvržen »globalizaciji tehnokratskega vzorca«, ki poskuša »izbrisati vse razlike in izročila v površinskem iskanju enotnosti.« Zato imajo po njegovih besedah verstva »pravico in dolžnost odprto povedati, da je možno izgraditi družbo, v kateri je zdrav pluralizem, ki spoštuje in ovrednoti razlike, dragocen zaveznik v prizadevanju za varovanje človeškega dostojanstva ter ena od poti za mir v našem svetu«.

Vir: Radio Vatikan
Foto: RV