Spomnimo: septembra so poslanci v Državnem zboru sprejeli predlog zakona o spremembi Zakona o verski svobodi. S tem je verskim skupnostim prenehal status splošnih koristnih organizacij, obenem pa se je znižala višina državne finančne pomoči za plačilo prispevkov za socialno varnost njihovih uslužbencev. To vprašanje so med drugim osvetlili ob robu nedavnega podpisa skupne izjave glede uvajanja samomora s pomočjo v slovensko zakonodajo.

Za trajen in konstruktiven dialog

Da je v dialogu med državo in verskimi skupnostmi prišlo do nazadovanja, je opozoril predsednik SŠK in novomeški škof Andrej Saje: »Srečujemo se sicer ob različnih praznovanjih in dogodkih ter se skupaj fotografiramo. Na tej ravni se kaže, kot da je vse v najlepšem redu. A v konkretnih pogovorih večkrat slišimo, da se kaj več ne da narediti. Seveda se da, če je dobra volja. V evropski demokraciji velja zavezanost, da države gojijo trajen in konstruktiven dialog s Cerkvami in drugimi verskimi skupnostmi. To pomeni, da so benevolentne.«

Novomeški škof in predsednik SŠK Andrej Saje. FOTO: Tatjana Splichal

Spremembe, ki jih nismo želeli

Verske skupnosti prispevamo k blagostanju te družbe, v kateri imata vera in religija pomembno mesto, je nadaljeval Saje: »Uredba, ki je verskim uslužbencem omogočala državno pomoč v višini 100-odstotnega financiranja prispevkov pokojninskega in invalidskega zavarovanja, je bila skladna s pravnim redom naše države, kar je potrdila tudi pravna služba državnega zbora. Kljub temu je prišlo do spremembe, ki si je nismo želeli. Odsotnost dialoga med državo in Katoliško cerkvijo pomeni tudi kršitev določb mednarodnega sporazuma med Republiko Slovenijo in Svetimi sedežem. Prav tako ni bilo kakovostnega dialoga z drugimi verskimi skupnosti.«

Kršitev načela enakosti pred zakonom

Predlog novele Zakona o verski svobodi s strani kulturnega ministrstva, ki je bil potrjen, ni vseboval stvarnih in razumnih razlogov za ureditev višine prispevkov, kar pomeni tudi kršitev načela enakosti pred zakonom, je bil kritičen predsednik SŠK: »Ta predlog postopkovno ni sledil načelom delitve oblasti, saj so bile kršene pristojnosti posameznih vej oblasti, konkretno zakonodajne in izvršne. Novela je posegla v že pridobljene pravice, kar pomeni ustavno kršitev, saj je v neskladju z 2. členom slovenske ustave.«

Porić: Država naj se začne pogovarjati z nami

Tudi mufti Islamske skupnosti v Sloveniji Nevzet Porić deli mnenje s Sajetom: »Zakon o verski svobodi se spreminja mimo dialoga z verskimi skupnostmi. Mislim, da je čas, da se tudi država začne pogovarjati z nami oziroma prisluhne našim zahtevam in potrebam. Želimo si, da skupaj z nami popravi Zakon o verski svobodi, ki je zelo pomanjkljiv in potrebuje reformo oziroma spremembe, ki bi verskim skupnostim olajšale njihovo delovanje.«

Mufti Islamske skupnosti v Sloveniji Nevzet Porić. FOTO: Tatjana Splichal

O oživitvi Urada za verske skupnosti

Država je pred leti ukinila Urad za verske skupnosti in ta zdaj deluje kot neke vrste sekretariat znotraj ministrstva za kulturo. Bi morebitna ponovna oživitev urada lahko pomenila korak do boljšega dialoga z državo? Porić odgovarja, da podpira ponovno vzpostavitev Urada za verske skupnosti. »Mi že 10 ali več let nimamo konkretnega dialoga z ministrstvom oziroma državo, prav zaradi pomanjkanja subjektov v državnih inštitucijah, ki so zadolžene za pogovor z verskimi skupnostmi.«

Verska svoboda – pokazatelj stanja demokratičnosti države

Škof Saje pa se je ob spremembi Zakona o verski svobodi obregnil še ob osnutek sprememb in dopolnitev akta o notranji organizaciji in sistematizaciji delovnih mest na ministrstvu za kulturo, »s čimer naj bi se še poslabšale možnosti za dialog. Ko je deloval Urad za verske skupnosti, je bilo dialoga veliko več«, je dodal škof Saje: »Še posebej v času, ko je bil direktor Drago Čepar, ki je zelo skrbel za ta dialog. Poudariti želimo, da je stanje verske svobode pokazatelj stanja demokratičnosti pravne države in da religioznost spada med najvišje oblike človekovega samouresničenja.«