Ključno vprašanje za versko svobodo na Bližnjem Vzhodu 'je svoboda, da vero sprejmemo, opustimo ali pa zamenjamo', in ta svoboda v primeru Egipta ni prav nič večja, ampak celo manjša, kot je bila v času Mubarakovega režima. Tako je poudaril vodja komisije za misijone pri Poljski škofovski konferenci in referent za Severno Afriko pri organizaciji 'Cerkev v stiski' Andrzej Halemba na predstavitvi poročila omenjene organizacije z naslovom 'Verska svoboda po svetu v letu 2012' minuli teden v Bruslju.

»V primeru Egipta po 'arabski pomladi' ljudje doživljajo vse večjo diskriminacijo. Osnutek ustave kot pravni temelj omenja le šeriatsko pravo. Še huje: niti omenja ne pravic na podlagi državljanstva«, zatrjuje Halemba.

Ustava določa posebno vlogo univerze Al-Azhar pri interpretaciji prava ter pri omejitvi darov v prid posameznim verskim skupnostim. S tem umika zagotovila, da bodo manjšine zaščitene pred diskriminacijo in preseljevanjem, svari izvedenec.

Evropski poslanec Konrad Szymanski, član frakcije evropskih konzervativcev, je poudaril nujnost, da tudi v Evropskem parlamentu razpravljajo o verski svobodi po vsem svetu: »Prvič je to neodtujljiva in samoumevna človekova pravica, na katero mednarodna skupnost vse pogosteje pozablja, drugič pa gre za eno izmed človekovih pravic, ki jo v svetu najpogosteje kršijo, še posebej proti kristjanom.«

Peter Sefton-Williams, urednik zgoraj omenjenega poročila, je spomnil, da je verska svoboda pravica do svobodnega javnega izkazovanja vere: »To je tudi pravica, da lastno skupnost uredimo po lastnih pravilih, denimo kako bodo delovali naši uradi. Verska svoboda pa pomeni tudi pravico do spreobrnjenja ali do opustitve vere, pa tudi do oznanja temeljnih vodil posameznikove veroizpovedi. Tudi v Evropi so nekatere izmed teh pravic kršene.«

Pozitivni vidik celotnega vprašanja je vse večje zavedanje o kršitvah verske svobode po svetu. Število kritičnih stališč parlamentov, med njimi tudi evropskega, v luči kršenja pravic močno narašča. Po mnenju pisca poročila pa je negativni vidik vse večja sovražnost in naraščanje nasilja z verskim ozadjem ter zapostavljanje posameznih veroizpovedi.