Menu
Košarica
Zapri

Tvoja košarica je prazna.

Zapri
Iskanje

Veronica Snoj: o ruski invaziji na Ukrajino skozi oči mlade novinarke

Za vas piše:
Ivo Žajdela
Objava: 24. 10. 2024 / 09:10
Oznake: Družba, Svet
Čas branja: 5 minut
Nazadnje Posodobljeno: 25.10.2024 / 11:23
Ustavi predvajanje Nalaganje
Veronica Snoj: o ruski invaziji na Ukrajino skozi oči mlade novinarke
Knjigo Novojaz sta avtorica Veronica Snoj in urednica knjige Barbara Žnideršič predstavili v Ljubljani 2. oktobra 2024. VIR: Celjska Mohorjeva

Veronica Snoj: o ruski invaziji na Ukrajino skozi oči mlade novinarke

Celjska Mohorjeva družba je izdala knjigo Veronice Snoj z naslovom Novojaz, o ruski invaziji na Ukrajino skozi oči mlade slovenske novinarke, in knjigo za otroke dr. Matija Nareda Pravljična dežela.

Ruska invazija na Ukrajino je življenje na glavo obrnila milijonom ljudi. Avtorica knjige Novojaz Veronica Snoj je morala v nekaj urah v kovčke stlačiti svoje sveže ustaljeno moskovsko življenje, z njim pa vse načrte in dolgoletne sanje. 

Novojaz je zbirka esejev, spominov in razmišljanj o tem, kako slehernik – domačin ali tujec – doživlja to »vojaško operacijo« na drugi strani fronte, med Rusi. Osebne, družinske in narodne tragedije se prepletajo z vprašanji propagande, molka in preganjanja. Nad vsem tem pa ostajajo misel o svobodi, upor skozi humor in pravica do normalnega življenja.

Ruska »vojaška operacija« ji je onemogočila delo

Ruska »vojaška operacija« je bila glavni razlog, da je Veronica Snoj kot dopisnica BBC Monitoringa več kot polovico leta o vojni in ruski propagandi poročala iz hotelov v različnih državah, kjer so ji obrazi čistilk, natakarjev in receptorjev postali bolj domači kot njene moskovske sostanovalke. Po letu dni negotovosti in vsakodnevnih bivanjskih težav se je dokončno odpovedala delovnemu mestu, za katerega je bila nekoč trdno prepričana, da je sijajna karierna stopnička na poti do njene sanjske službe v mestu, kjer se je želela ustaliti.

Kako se novojaz uporablja v sodobnih informacijskih vojnah

Knjiga je zbirka esejev, spominov in razmišljanj o avtoričini osebni izkušnji ruske invazije na Ukrajino. To ni knjiga o poročanju s fronte v Ukrajini, o minah in raketah ter vojnih strategijah. Prav tako to ni pripoved velike, slavne dopisnice, ki bi bila prejemnica pomembnih nagrad. To je knjiga o Rusiji v času, ko so se njeni voditelji odločili napasti sosednjo državo, in posledicah te odločitve. Zapisi nam skušajo prikazati, kako se novojaz uporablja v sodobnih informacijskih vojnah. V dobi lažnih novic, manipulacije in propagande je znanje ključno za prepoznavanje tega ruskega pojava oziroma izraza. Skozi knjigo se znajdemo na drugi strani, v prostoru nadzora nad govorom in v senci vélikega očesa.

Vojna in propaganda sta popoln par

Str. 124: Vojna in propaganda sta popoln par. Imata tudi otroka, orveljanski novojaz – politično leporečje. In če je Rusija odlična v čem drugem kot pri gradnji podzemnih železnic, je to v novojazu. Kovači ruskega novojaza ljudstvo z leporečjem krmijo počasi, mesece in leta, dokler ga slednje ne osvoji in internalizira. Z uporabo teh besed ljudstvo nato podzavestno preoblikuje in predvsem radikalizira odnos do svojih voditeljev, države, pa tudi do tujega, tistega, kar se nahaja na oni strani. Novojaz je razlog, zakaj Rusija po mnenju ljudstva zdaj »osvobaja« ter »rešuje« talce, izvaja »preventivne napade« proti »banderovcem« in »neonacistom«, »denacificira« in »demilitarizira« Ukrajino. Vse, kar pride z ruske strani, je premišljeno in gre »po načrtu«, če pa gre kaj narobe, je to v resnici zgolj »gesta dobre volje«.

Veronica Snoj VIR: Celjska Mohorjeva

Diplomirana rusistka in umetnostna zgodovinarka

Veronica Snoj (1996) je diplomirana rusistka in umetnostna zgodovinarka. Med študijem je kot novinarka delala za slovensko spletno revijo Domovina. Želja po delu v mednarodnem novinarstvu jo je po zaključku študija ponesla na Poljsko, kjer se je zaposlila pri novinarski agenciji Reuters, ter v Rusijo, od koder je pred začetkom ruske invazije in ob izbruhu vojne poročala za BBC Monitoring. Redno objavlja v slovenskih in mednarodnih medijih.

Matija Nared: Pravljična dežela

V Pravljični deželi, ki se razprostira na jasah gozdička, domujejo pravljični zajčki, veveričje kraljične, ptički, črički, sove, palčki ... in medved. Tam so doma skrivnostne zgodbe čarobnih bitij. Spoznamo navihanega vodnika, škrata Karamuzo. Ukanil je bil medveda, zato skozi vso zgodbo beži pred njim. Ob teh nevšečnosti seveda ne more opravljati svojega vodniškega dela, zato se otroci kar sami odpravijo na jase gozdička in se srečajo s pravljičnimi bitji, ki jim približajo svoj gozdni vsakdan. Avtor dr. Matija Nared bralca očara s pravljičnimi pesmicami, ki smiselno zaokrožijo vsako zgodbo, ljubke in čutne ilustracije pa nas prepričljivo ponesejo v svet pravljičnih bitij. 

Zaradi neresnosti škrata Karamuze Komisija za delovna področja nenazadnje razpiše prosto delovno mesto vodnika po Pravljični deželi in povabi vse otroke, ki znate uporabljati kompas in se sporazumevati z živalmi, da se prijavite na razpis. Nadejamo se lahko zanimivih dogodivščin.

Navihane zgodbe nas vodijo skozi pravljično deželo in nam z barvitimi pesmicami pričarajo svet, v katerem kraljujejo bitja s človeškimi sposobnostmi. Otrokom približajo pravljični svet in jih zabavno povabijo k samostojnemu raziskovanju novih skrivnih poti.

Dr. Matija Nared FOTO: Ivo Žajdela

Deloval je med plemenom Antešakov na Madagaskarju

Dr. Matija Nared (1971) je po končanem študiju na Teološki fakulteti v Ljubljani kot laiški misijonar odšel na jugovzhod Madagaskarja in tam deloval med plemenom Antešakov. Skupaj z domačini je izdal knjigo ljudskih pripovedk v malgaškem jeziku, ki jo je pozneje prevedel v slovenščino in je izšla z naslovom Antešaške pripovedke. Ljudsko izročilo z Madagaskarja (Celjska Mohorjeva družba, 2018). Po vrnitvi je v Ljubljani doktoriral na temo Antešaške sodne prakse na podlagi verovanja in vprašanje človekovih pravic. Svoja spoznanja je objavil tudi v knjižni obliki z naslovom Običaji, navade in verovanja na Madagaskarju. Raziskovanje kulture plemena Antešakov z udeležbo (Založba FDV, 2017). Živi v Robu na Dolenjskem. Dela v vzgoji in izobraževanju, to področje tudi raziskuje in o njem piše strokovne prispevke.

Nalaganje
Nazaj na vrh