Na novinarski konferenci v Galeriji Družina so 4. septembra poleg Tomažiča spregovorili še misijonar p. Stanko Rozman, Katja Žvan Elliott z Direktorata za razvojno sodelovanje in humanitarno pomoč na ministrstvu za zunanje zadeve, darovalec Domen Torkar ter Jana Lampe, vodja mednarodne pomoči pri Slovenski karitas. Predstavili so tri humanitarne akcije: Za srce Afrike, Z delom do dostojnega življenja ter Kupim kozo.

Sodelujoči na novinarski konferenci. FOTO: A. R.

Kuhinjo in jedilnico so zgradili, nimajo pa hrane

V akciji Za srce Afrike je bilo samo lani zbranih skoraj 200.000 evrov. V 18 letih pa je bilo s sofinanciranjem posameznih projektov s strani Ministrstva za zunanje in evropske zadeve ter Misijonskega središča Slovenije v Afriki zgrajenih, obnovljenih in opremljenih 11 šol, dva vrtca, dve šolski jedilnici, internat za dekleta, šest zdravstvenih centrov in sedem porodnišnic, center za fizioterapijo in 53 vodnjakov na območjih, kjer živi več kot 300.000 ljudi.

Med projekti, ki so jih realizirali v lanskem letu, je bila med drugim podpora gradnje in zagotovitev opreme za šest učilnic višje gimnazije, kjer bo 300 revnih mladih dobilo možnost izobraževanja.

Novozgrajene učilnice v Lusaki v Zambiji. FOTO: Arhiv Slovenske karitas

Za ta projekt se je na povabilo misijonarja p. Jožeta Grošlja zavzel p. Stanko Rozman, ki je 52 let kot misijonar preživel v Afriki, od leta 2020 pa je v Sloveniji misijonar na daljavo. Na novinarski konferenci je orisal, kako in zakaj je prišlo do podpore temu projektu. Letos pa je šolo tudi obiskal. »Šola je funkcionalna, lepo organizirana. Pouk poteka normalno. Z novimi razredi in s kuhinjo ter dvorano je skoraj pripravljena za odobritev s strani države. Manjkajo ji še: knjižnica, laboratorij in zbornica,« je dejal in dodal, da kuhinjo in jedilnico imajo, hrane pa ne. To, kar še manjka, in zagotovitev nakupa hrane bo eden od letošnjih projektov, ki jih bo Slovenska karitas podprla z letošnjo akcijo Za srce Afrike.

Pater Stanko Rozman je bil misijonar v Afriki 52 let. FOTO: A. R.

Majhen dar, velika pomoč

»Preko Slovenske karitas in slovenskih misijonarjev lahko vsak od nas doda svoj prispevek k bolj humanitarnemu svetu, kjer ima vsak človek možnost, da s svojim delom poskrbi za hrano, zdravila, streho nad glavo in za svoje otroke,« je dodal Peter Tomažič in spodbudil: »Neverjetno malo je treba, da kot posamezniki iz dežele blagostanja pomagamo v deželi, kjer vlada revščina. Že samo znesek med 20 in 30 evrov ali malenkost na dan lahko pomeni skromno mesečno plačo na podeželju v Afriki.«

Misijonarka s. Bogdana Kavčič v Burundiju na obisku pri družini, ki ji pomagajo v okviru akcije Z delom do dostojnega življenja. FOTO: Arhiv Slovenske karitas

To posebej omogoča akcija Z delom do dostojnega življenja, s katero je omogočeno redno delo in zaslužek najrevnejšim staršem, kar prinaša možnost preživetja in napredka njihovih družin v domačem okolju. Lani je v programu sodelovalo nekaj več kot 800 darovalcev iz Slovenije, ki z mesečnim darom podpirajo plačo za delo staršev iz več kot 350 revnih družin na misijonih v Afriki ter dela 16 pedagoških in 12 zdravstvenih delavcev.

Z malimi koraki do boljšega sveta

Tretja akcija, ki so jo predstavili, pa je Kupim kozo. Z njo Slovenska karitas družinam v Afriki omogoča trajnostno preživetje. S pomočjo darov Slovencev je bilo kupljenih in v sodelovanju z misijonarji razdeljenih že več kot 6500 koz revnim družinam v Afriki. »Akcija Kupim kozo se mi zdi domiselna, saj je koza oz. druga drobnica ali živina temelj hišnega gospodarstva in finančne neodvisnosti. Verjamem, da imajo male donacije veliko vrednost, saj dajejo upanje najrevnejšim in gradijo odpornost družine in družbe od spodaj navzgor,« je poudaril Domen Torkar, ki že vrsto let s prijatelji sodeluje v tej akciji.

Domen Torkar že vrsto let s prijatelji sodeluje v akciji Kupim kozo. FOTO: A. R.

»Vsaka nova šola, vsak nov vodnjak, vsaka nova porodnišnica in vsaka možnost za delo in preživetje, vse kar omogočimo iz Slovenije, je novo upanje za revne ljudi v Afriki,« pa je poudarila Jana Lampe, ki razmere in projekte v Afriki spremlja tudi na terenu. Kot je povedala, so se razmere v Afriki v zadnjih dveh letih še zaostrile. Takšni revščini, kot jo je letos videla v Južnem Sudanu, še ni bila priča. Se pa je ob tem tudi v imenu vseh misijonarjev zahvalila vsem, ki pomagajo.

Jana Lampe z družino, ki je prejela kozo. FOTO: Arhiv Slovenske karitas

Letos želijo pomagati:

• V Safi v Centralnoafriški republiki bodo nadaljevali z nakupi hrane za okoli 100 podhranjenih otrok in za doječe matere.
• V Rusumu v Ruandi bodo z usmiljenkami podprli gradnjo vrtca za revne otroke, ki bodo tako dobili dobro vzgojo in znanja, ko starši delajo na polju.
• V Ruandi v Mukungu bodo dokončali gradnjo in opremljanje internata za revne srednješolke, da bodo lahko izboljšale svoj učni uspeh.
• V Ruandi v okrožju Karongi bodo ob podpori zunanjega ministrstva za 1.595 ranljivih družin zagotovili domače živali, semena, sadna drevesa ter jih usposobili za boljše kmetijske prakse in zagon obrti.
• V Gitegi v Burundiju bodo v sodelovanju z misijonarko s. Bogdano Kavčič zgradili 8 vodnjakov.
• V Burundiju v Bujumburi bodo skupaj s s. Vesno Hiti podprli nakupe hrane za najranljivejše zapornike, v Kiguhu pa za 250 podhranjenih otrok.
• V Zambiji v Lusaki bodo v sklopu gimnazije na prošnjo sester, ki vodijo šolo, podprli še gradnjo učilnice z laboratorijem, knjižnice in prostora za učitelje ter nakupe hrane.
• V Ampitafi na Madagaskarju Janez Krmelj prosi za nakup riža za okoli 350 šolarjev.