Vprašanje, ki se je verjetno zastavljalo v ozadju sinodalnega premisleka in dogajanja v Sloveniji, je: zakaj bi nekdo danes sploh izbral Katoliško Cerkev, ko je navsezadnje veliko ponudbe na duhovnem področju?

Mislim, da moramo biti prepričani, da lahko ponudimo nekaj, česar ne more ponuditi nihče drug. Prenova, ki se dogaja okrog sinodalnosti, je priložnost, da spet pride na površje tisto, kar je temeljno v krščanstvu. Bistvo krščanstva je namreč občestvenost, ki je prva od glavnih tem sinode. Danes je v naši družbi velika bolezen individualizem in prisilna enakost. Občestvo pa se lahko gradi samo tam, kjer se ceni različnost ljudi. Cerkev mora biti dom. Naša vera je zgrajena na principu troedinega Boga, kot je rekel že Jezus: Ne moreš ljubiti Boga, če ne ljubiš svojega bližnjega (prim. Mr 12,31). Danes je družba žejna občestvenosti, sprejetosti, gostoljubja in domačnosti. Drug poudarek je na participaciji ali soudeleženosti. Vsak lahko skupnost obogati s svojimi darovi...