‘Vera v Evropi ni mrtva, pač pa je njen kvas’ – s tem izhodiščem se je pričelo prvo zasedanje Benediktinske akademije, ki so jo minuli teden priredili v salzburškem izobraževalnem središču sv. Virgila. Štirideset mladih znanstvenikov se je med štiridnevnim zasedanjem ukvarjalo z vprašanji, kot so ‘Kaj Evropo dela edinstveno?’ in ‘Na katere vrednote naj se opira Evropa?’. Krščanstvo, so udeleženci prišli do zaključka med javno večerno razpravo na temo ‘Evropska duša’, še vedno predstavlja enega izmed temeljnih vidikov evropske istovetnosti.

Kot ‘Skupnost željene raznolikosti’ Evropa pravzaprav ne pozna jasnih meja, te so bile bolj samovoljno kot ne začrtane v 18. stoletju. Zato je povsem mogoče, da ‘nam je Amerika bliže kot marsikatera dežela, ki je članica Evropske zveze’, so ugotovili razpravljalci. In če izhajamo iz dejstva, da ‘evropski narod’ ne obstaja, je toliko večja naloga posameznih verstev, da vzpostavijo intenziven dialog tako med seboj kot tudi z nevernimi. Veliko dela pa nas še čaka pri ‘gradnji mostov’ z islamom. Kljub vsem izzivom so si bili udeleženci zasedanja edini, da bo Evropa tudi v prihodnosti zmogla izpeljati vse potrebne procese prilagajanja.

Avstrijski veleposlanik v Londonu, Emil Brix, je povedal, da je Evropa vedno uspela prenašati različne kulture. Nihče si ne želi uniformiranosti, meni Brix, pač pa gre pri Evropi za projekt, ki živi iz notranjega razločevanja. Solidarnost je zaželjena – pri tem je predavatelj kot vzor izpostavil Avstrijo, kjer ima uspešno usklajevanje nasprotij dolgoletno tradicijo. Evropa bi morala postati ‘kulturni projekt’, sicer pravzaprav nima prihodnosti. Papež Benedikt XVI. je med svojim obiskom v Veliki Britaniji izpostavil dejstvo, da imajo Cerkve solidarnostno moč in po mnenju veleposlanika Brixa bi se morale bolj zavzemati za to, da potešijo veliko žejo ljudi po duhovnosti.

S to izjavo se strinja tudi namestnik generalnega tajnika Komisije škofovskih konferenc pri Evropski zvezi, Michael Kuhn. Cerkvam je doslej komajda uspelo jasno izraziti svoje sporočilo, medtem ko je denimo frančiškanska duhovnost zelo priljubljena tudi v svetu politike.

Benediktinska akademija je skupni projekt ‘Ustanove Josefa Ratzingerja, papeža Benedikta XVI.’, Mednarodnega raziskovalnega središča za socialna in etična vprašanja iz Salzburga, ter izobraževalnega središča sv. Virgila.