Venec obletnic v Kočevju
Venec obletnic v Kočevju
Tako so bila kronana prizadevanja, ki jih je skoraj 20 let prej sprožil dekan Jožef Krese – mož, ki je bil najbolj zaslužen za novo kočevsko kamnito lepotico, a njene posvetitve ni dočakal (umrl je sredi gradbenih del junija 1901, njegovo delo je dokončal naslednik Ferdinand Erker).
120 let pozneje se je današnji rod kočevskih kristjanov z veseljem in ponosom spomnil obletnice posvetitve svoje župnijske cerkve (njen sedanji sozavetnik je tudi sv. Jernej), ta jubilej pa povezal še z drugimi obletnicami: 630-letnico župnije, 40. obletnico blagoslovitve župnijskega doma, 20. obletnico prvega kočevskega oratorija, 25-letnico mašništva župnika Damjana Štiha in 50-letnico mašništva duhovnega pomočnika Antona Ferlica.
Prav na dan obletnice posvetitve cerkve, v sredo, 19. julija, so v Pokrajinskem muzeju Kočevje odprli razstavo o cerkvi, ki jo je pripravil Mihael Petrovič ml.
Ta venec pomenljivih obletnic je spletel tudi venec slavnostnih dogodkov. Prav na dan obletnice posvetitve cerkve, v sredo, 19. julija, so v Pokrajinskem muzeju Kočevje odprli razstavo o cerkvi, ki jo je pripravil Mihael Petrovič ml. (razstava je na ogled do 19. septembra).
Dan pozneje je v cerkvi maševal nekdanji kočevski kaplan, zgodovinar dr. Matjaž Ambrožič, ki je v mašnem nagovoru strnjeno predstavil ključna zgodovinopisna dejstva o »slavljenki« (dr. Ambrožič je tudi pisec monografije o cerkvi, ki je izšla ob stoti obletnici posvetitve).
V petek je maševal nekdanji kočevski kaplan Miroslav Virant in obudil spomin predvsem na gradnjo novega župnijskega doma, v katerem je (ob partijskem negodovanju) skupaj z drugimi prostovoljci pustil nemalo žuljev in kapelj znoja.
V soboto je kočevsko občestvo pri večerni maši nagovoril misijonar Stane Kerin in tako krajevno praznovanje umestil v misijonsko poslanstvo Cerkve.
V nedeljo, 23. julija, pa se je večdnevno praznovanje izteklo v mašo, ki jo je ob domačih duhovnikih daroval novomeški škof Andrej Saje; v mašnem nagovoru je zbrane povabil, naj bodo sanirani temelji kočevske cerkvene stavbe vabilo k utrditvi temeljev lastne duhovne stavbe. Vabilo so slišali tudi številni udeleženci in animatorji letošnjega jubilejnega oratorija.
Ni toliko pomembno, kaj se vidi navzven, pomembno je, da so temelji naše vere resnično zasidrani v Bogu, da bodo odnosi v župnijskem občestvu zdravi ter da se med ljudmi z življenjskim pričevanjem razločno sliši in širi veselo oznanilo evangelija ...
Župnik Damjan Štih je ob sklepu bogoslužja spomnil, kako so se ob načrtovanjih, povezanih z obletnico posvetitve cerkve, spreminjale prioritete. Sprva so imeli namreč v načrtu, da bi cerkev za to priložnost polepšali od znotraj, predvsem tako, da bi jo prebelili. Žal pa to kljub mnogim darovom ni uspelo – pa ne zato, ker bi bilo darov premalo, temveč ker so, kot je dejal župnik Štih, dragoceni in so z njimi želeli ravnati kar najbolj odgovorno. Hitro se je namreč izkazalo, da beljenje brez ustrezne sanacije vlage ne bi imelo pravega in zlasti ne trajnega učinka . Letos je bila tako izvedena sanacija temeljev in razpok v fasadi. Čeprav na zunaj ni skoraj nič videti, so bila vendarle opravljena velika in nujna – tudi finančno zahtevna – dela, tako da je cerkev zdaj pripravljena za beljenje. V tem času je bilo poskrbljeno še za novo ozvočenje.
»Naša slavljenka, naša župnijska cerkev nas je na današnjo slovesnost vendarle pričakala drugačna: ima utrjene temelje, sanirano vlago in v njej se oznanilo Božje besede bolje sliši,« je dosedanji obseg del povzel kočevski župnik in zbrane povabil, naj bo takšna obnovitvena pot izziv tudi za celotno verno občestvo: ni namreč toliko pomembno, kaj se vidi navzven, pomembno je, da so temelji naše vere resnično zasidrani v Bogu, da bodo odnosi v župnijskem občestvu zdravi ter da se med ljudmi z življenjskim pričevanjem razločno sliši in širi veselo oznanilo evangelija. Župnik Štih, ki je nedavno v Kočevju obhajal srebrno mašo, le nekaj dni pozneje pa prestal zahtevno operacijo, se je ob tem zahvalil vsem, ki ga z molitvijo in konkretno pomočjo spremljajo na poti okrevanja.