Referendumi

Ti so pokazali predvsem dvoje: ne le tega, da so bili vsi trije posvetovalni referendumi (s štirimi referendumskimi vprašanji) povsem zunaj konteksta evropskih volitev, ampak predvsem to, da so bili drago plačana javnomnenjska anketa (brez dodane vrednosti) in ob relativno nizki ali 40-odstotni referendumski udeležbi tudi nereprezentativni vzorec prihodnjih dogajanj, povezanih z njimi. Razen v primeru preferenčnega ali prednostnega glasu, ki je predvsem v domeni političnih strank in njihovega dogovora, kako bodo ta glas uveljavile v praksi, z opombo seveda, da je za uveljavitev prednostnega glasu potrebna dvotretjinska večina v Državnem zboru, sledi namreč pri vseh ostalih referendumskih vsebinah njihovo nadaljevanje po sprejetju zakonov oziroma drugi polčas, v katerem bodo volivci imeli priložnost narediti popravni izpit. Potrebno bo vložiti še veliko dela in truda, da se bo trend prebujenjske kulture smrti in izbrisa vrednot obrnil v smer kulture življenja.

Evropske volitve v Sloveniji 

Kar zadeva Slovenijo, so evropske volitve pokazale, da je Slovencem dovolj lažnih obljub in norčevanja iz njih, kot tudi to, da jim je dovolj oholosti, zavajanj in nesposobnosti sedanje oblasti. Čeprav gre za neuradne oziroma nedokončne volilne izide, je povsem jasno, da so nesporne zmagovalke volitev pomladne stranke (SDS in N.Si), velike poraženke teh volitev pa stranke sedanje koalicije (Gibanje Svoboda, SD in stranka Levica). Gre za zgodovinski poraz levice, saj takšne zaušnice že dolgo ni dobila. Za nadaljnji razvoj demokracije v Sloveniji je vzpodbudno tudi to, da je na volitvah povsem pogorela politična opcija na skrajni levi (neokomunistična in proruska stranka Levica) in na skrajni desni (demagoška stranka Resni.ca). Levim strankam ni pomagalo niti to, da so tik pred volitvami priznale Palestino, obljubile 100 milijonov za izgradnjo javnih stanovanj in sredi Ljubljane zrežirale shod lažnih neonacistov. Robert Golob in njegova instant stranka sta uspela – samo dve leti po prepričljivem zmagoslavju na državnozborskih volitvah – izgubiti evropske volitve navkljub podpori globoke države, večinsko levih medijev, leve akademske sfere in levih nevladnih organizacij. Edini, ki je na levem polu pridobil oziroma napredoval, je nosilec liste stranke Vesna, Vladimir Prebilič, izpričan socialist in po vsej verjetnosti nov vodilni obraz levice.

Avtor komentarja je Robert Hlede iz civilne pobude Aktivno državljanstvo.

Na desnem polu je pomenljiva predvsem prepričljiva zmaga SDS. S svojimi štirimi evroposlanci predstavlja pomemben prispevek tako pri krepitvi desne opcije v Sloveniji, kot tudi h krepitvi zdravorazumskih politik oziroma desne agende v Evropskem parlamentu in v drugih evropskih ustanovah. Prijetno presenečenje na njihovi listi je izvolitev mlade in podjetne Zale Tomašič. Prav tako veseli tudi volilni uspeh N.Si, ki ji predvolilne napovedi niso najbolje kazale. Škoda le, da je vstop v Evropski parlament za las ušel SLS ali nosilcu njene liste Petru Gregorčiču, ki se je na predvolilnih soočenjih odlično odrezal.

Čeprav je slovenska desnica zmagala na evropskih volitvah, pa nekaj grenkobe le ostaja. Da lahko skrajno problematična Golobova stranka dobi skoraj 150 tisoč glasov, je namreč opozorilo, da bo slovenska desnica v prihodnje morala spremeniti strategijo in se veliko več posvečati desnim volivcem in tradicionalnim vrednotam, ki še vedno in nedvomno obstajajo v slovenski družbi.