Zavetnik: Češke, Prage, Slovaške in Moravske; zavetnik pivovarjev.

Atributi: knežji ornat, žezlo nemških plemičev, lahko tudi plemiški ščit z dvoglavim orlom (Venčeslavov grb), mučeniška palma

Sveti Venčeslav, češki knez in mučenec

Rodil se je okrog leta 907 in se kot vladar za vselej zapisal v češko zgodovino, čeprav je vladal samo štiri leta. Bil je pravičen in dobrotljiv. Pripovedujejo, da je sam nosil drva revežem iz svojih gozdov in da ga je celo njegov gozdar pretepel kot tatu, ko ga ni spoznal. Bil je ponižen in pobožen. Sam si je sestavil molitvenik iz odlomkov Svetega pisma in obrednika in je v svoji neveseli mladosti veliko premolil iz njega. Še kot knez je sam šel in mlel pšenico ter obdeloval vinograd, da bi iz pridelkov pripravil kruh in vino za mašno daritev.

Njegova smrt je bila pretresljiva. Rad bi bil prepustil prestol častihlepnemu, poganstvu naklonjenemu bratu Boleslavu; šel v Rim in se kot misijonar vrnil v domovino. A Bog mu je naklonil še lepši venec. Da bi se polastil prestola, ga je Boleslav povabil v svoje gradišče Staro Beleslavo na »žegnanje« grajske cerkvice.

»Za danes sem ti pripravil še vse drugačno gostijo,« ga je sprejel Boleslav in ga usekal z mečem po glavi. Rana ni bila globoka. Ko se je Venčeslav prebudil iz nezavesti, je zgrabil brata, ga razorožil, da bi preprečil bratomor. Medtem ga je napadel drugi zločinec in ga ranil v roko. Venčeslav je zbežal v cerkev. Tam so ga zarotniki pobili in razmesarili. Dvaindvajsetletni Venčeslav je umrl z besedami: »V tvoje roke, Gospod, izročam svojo dušo.« Ko je mati Drahomira zvedela, kaj se je zgodilo, jo je spreletela misel: kazen za umor tašče Ljudmile (te svetnice se spominjamo 16. septembra). Zgrudila se je ob mrtvem prvorojencu in ga objokovala. Tudi nesrečni bratomorilec je pozneje spoznal svoje gnusno dejanje in dal slovesno prepeljati bratovo truplo v cerkev sv. Vida v Pragi.

Venčeslav goduje 28. septembra.

Ime: Venčeslav ali Vaclav je ime slovanskega izvora, zloženo iz besed »več, bolj, zelo« in »slaven«