Dragi bratje in sestre v Kristusu, praznujemo najlepši in največji praznik človeštva, praznik zmage življenja nad smrtjo, praznik velike noči. Bog se je v Jezusu Kristusu razodel kot Bog življenja, kot Bog, ki vidi stisko svojega ljudstva, ki je vstopil v človeško zgodovino, ki je »vzel nase naše slabosti in si naložil naše bolezni« (Mt 8,17), da bi lahko človeška narava po njem dosegla novo življenje.

Velika noč je prehod iz starega v novo, iz smrti v življenje, iz zemeljskega v večno, pri čemer človek ni več prepuščen samemu sebi in svojim umrljivim močem. Vstali je svojim učencem pred odhodom k Očetu obljubil, da bo z njimi »vse dni, do konca sveta« (Mt 28,20). Z vstopom Božjega Sina v človeško meso je človeku v njegovem telesu odprl »novo in živo pot« iz človeškega v Božje (Heb 10,20). To je pot, ki se uresničuje v življenju po njegovih besedah, po poti ljubezni, ki »ne išče svojega, se ne pusti razdražiti, ne misli hudega, se ne veseli krivice, veseli pa se resnice« (1 Kor 13,5-6), po poti gorčičnega zrna, ki pade v zemljo in umre, da lahko sprejme njegovo življenje in obrodi sad. Podaril nam je Očetovega Duha, ki prečiščuje naše misli, poglede in hotenja, da bi se lahko vedno bolj prepoznavali kot njegovi sinovi in hčere, ki se učimo živeti skupaj v občestvu Cerkve, da bi lahko uresničili svoje poslanstvo.

Dragi bratje in sestre, to vero v moč Božjega življenja, ki je po Kristusovemu trpljenju in vstajenju nepreklicno vstopilo v naše življenje, da ga dopolni in izpolni, želimo škofje deliti z vsemi prebivalci Slovenije. Naj veselje velikonočnega praznika okrepi vse ostarele, bolne in osamljene, vse begunce in nemočne. Naj blagoslov velike noči doseže vse naše rojake na tujem in vse ljudi dobre volje. Kristus je vstal za vse. Aleluja!

Msgr. dr. Maksimilijan Matjaž, celjski škof