Slovenske gospodinje v košaro z »žegnom« običajno položijo pirhe, šunko, potico in hren – in seveda še marsikaj drugega, vsebina »žegna« pa se razlikuje od pokrajine do pokrajine. In kaj se na praznično pogrnjeni mizi ob veliki noči znajde drugod po svetu?

Ena skupnih točk v številnih državah je seveda čokolada: ko v živilskih trgovinah na policah zagledamo čokoladna jajčka, zajce in piščance, vemo, da do velikonočnih praznikov ni več dolgo (čeprav, roko na srce, se to obdobje iz leta v leto daljša, saj se prodaja čokoladnih pirhov začne že kmalu po koncu božičnih praznikov …). Čokolada je nekdaj veljala za razkošje, ki si ga marsikdo ni mogel privoščiti, in simbolika »nečesa posebnega in prazničnega« se je – vsaj v teoriji - drži še danes. Čokoladna jajčka so marsikje nekakšna sodobna različica velikonočnih pirhov.

Številne krščanske države poznajo posebne načine okraševanja velikonočnih pirhov.

Tradicionalno velikonočno živilo so torej tudi kuhana jajca: ta simbolno predstavljajo novo življenje, ki se poraja spomladi, pa tudi pet Jezusovih ran. Obenem so podoba groba in simbol vstajenja, saj se v jajcu skriva življenje, ki ob določenih pogojih zdrobi lupino in pride na dan. Pri nas, pa tudi drugod po svetu, je v navadi, da velikonočna jajca pobarvamo. Številne krščanske države poznajo posebne načine okraševanja velikonočnih pirhov.

V nadaljevanju predstavljamo dvanajst tradicionalnih velikonočnih jedi z vsega sveta, po eno za vsakega apostola …

Simnel Cake. FOTO: M. M. Š.

Apostolski kolač

»Simnel Cake« prihaja iz Združenega kraljestva. Pomen besede »simnel« ni povsem jasen: omenjajo jo v začetku 13. stoletja, pomenila pa naj bi vrsto najboljšega belega kruha – iz latinskega izraza simila, »drobno mleta moka«. Rahel sadni kolač je primerljiv s tradicionalnim božičnim pecivom, ki ga pripravljajo v Združenem kraljestvu in na Irskem: narejen je iz različnih vrst suhega sadja, sladkorja, moke, jajc in začimb, z vmesno plastjo marcipana in okrašen z marcipanom. Ker kroglice iz marcipana na vrhu kolača predstavljajo Jezusove apostole, bi ga pri nas lahko imenovali »apostolski kolač«. Ponekod ga okrasijo z dvanajstimi, ponekod z enajstimi kroglicami, brez Jude Iškarijota.

Hot Cross Buns. FOTO: M. M. Š.

Vroče žemljice s križi ali »Hot Cross Buns«

Tudi ti rahlo začinjeni in sladki kruhki z dodatkom rozin ali drugega suhega sadja so priljubljena velikonočna jed predvsem v Združenem kraljestvu. Značilni okras v obliki križa zaznamuje prihod velike noči. Križ oblikujejo iz različnih sestavin: ponekod iz testa, drugod ga izrišejo z glazuro. V Cape Townu v Južni Afriki imajo običaj, da za velikonočni zajtrk jedo vroče žemljice z mariniranimi ribami.

Colomba di Pasqua. FOTO: Nicola/Wikipedia

Velikonočna »Colomba«

Colomba prihaja iz Italije: sladki kruh se pripravi podobno kot božični »panettone«, vendar ne vsebuje kandiranega sadja ali rozin, temveč je posuta z mandlji in kristalnim sladkorjem. Ime nakazuje tudi obliko kolača: »colomba« pomeni golobica.

Magiritsa. FOTO: Lemur12/Wikipedia

Magiritsa

Magiritsa je značilna grška velikonočna jed. Pripravijo jo iz jagnjetine, tradicionalno pa so jo uživali ob prekinitvi posta med grškim pravoslavnim velikim postom. Toplo in nasitno juho tradicionalno postrežejo med velikonočnim obedom. Osnovni sestavini te juhe sta bili nekdaj jagnječja glava in vrat, danes pa jo pogosteje pripravljajo iz jagnječje drobovine.

Capirotada. FOTO: Alejandro Lugo/Wikipedia

Capirotada

Capirotada je sladek in začinjen kruhov posladek, ki je v Mehiki priljubljen predvsem v velikonočnem času. Pripravijo ga iz cimeta, klinčkov, skute in rozin. Sestavine naj bi spominjale na Jezusovo trpljenje: cimet predstavlja križ, klinčki žeblje, kruh pa je simbol za Kristusovo telo. Družine svoje recepte prenašajo iz roda v rod.

Velikonočna jagnjetina po italijansko. FOTO: masolino/Tommaso Passi/Wikipedia

Jagnjetina

Jagnjetina je nedvomno tradicionalno velikonočno živilo: kristjane in Jude spominja na to, da so se med desetimi egipčanskimi kugami egipčanski sužnji rešili tako, da so s krvjo žrtvovanega jagnjeta premazali svoja vrata. Jagnje torej predstavlja Božje izvoljeno ljudstvo in zaščito, ki mu jo je nudilo.

Glazirana šunka. FOTO: Jeremy Tarling/Wikipedia

Šunka

V Združenih državah Amerike pa podobno kot v Sloveniji obstaja večja verjetnost, da vam bodo ob veliki noči postregli s šunko in ne z jagnjetino. Običaj izhaja iz časov, ko so imeli jeseni koline, in ker ni bilo hladilnikov, so svežo svinjino, ki je niso zaužili v zimskih mesecih pred postom, sušili za pomlad. Postopek sušenja je trajal razmeroma dolgo in prve šunke so bile pripravljene do velike noči. Šunka je bila torej naravna izbira za praznično velikonočno jed. V ZDA najpogosteje ponudijo pečeno in glazirano: pred peko jo premažejo z marinado iz medu in gorčice, ki poskrbi za okusno hrustljavo skorjico.

Hornazo. FOTO: Juan Fernández (JuanJaén)

Hornazo

Hornazo je španski velikonočni kruh oz. mesna pita: kruh napolnijo z mesom, običajno svinjsko kračo in pekočimi klobasicami chorizo, ter trdo kuhanimi jajci. Izvira iz španskih pokrajin Salamanca in Avila.

Paška. FOTO: arhiv Družine

Paška

Paško tradicionalno pripravljajo v Ukrajini in Rusiji. Obstaja veliko različic te jedi, ki je v bistvu oblika skutnega kolača, in recepti se prenašajo iz roda v rod. Paška ima običajno obliko piramide in je pogosto okrašena z verskimi simboli: črkama XB, ki označujeta velikonočno voščilo »Kristus je vstal«.

La Mona de Pascua. FOTO: Tamorlan/Wikipedia

La Mona de Pascua

La Mona de Pascua pomeni »velikonočni dar« in je tradicionalno na voljo v dveh oblikah: prva je velikanski kolač s kuhanimi jajci, druga pa krof s čokoladnim prelivom, mandlji, čokoladnimi jajci, pisanimi peresi in risanimi junaki. Druga oblika je izjemno priljubljena: pekarne v Španiji do velikonočnega ponedeljka prodajo tudi prek pol milijona kosov.

Marinirani slaniki. FOTO: Fluff/Wikipedia

Slaniki

Skandinavci si v velikonočnem času radi privoščijo slanike, bodisi marinirane, surove ali sušene. Tradicionalno to poslastico postrežejo na sveži žemljici ali z rženim kruhom, krompirjem, kislo smetano in tradicionalnim aromatiziranim žganjem.

Velikonočna pivska mešanica. FOTO: arhiv Družine

Paskelbrygg

Na Norveškem si namesto velikonočnega peciva pogosto privoščijo »Paskelbrygg«, posebno pivsko mešanico, ki jo pripravijo tamkajšnje pivovarne. Krščanska občestva so bila do tega običaja nekoliko kritična, ker gre za alkohol, vendar se je navada obdržala in je med Norvežani zelo priljubljena.