Za razglasitev zadnjega avstrijskega cesarja Karla I. (kot madžarskega kralja Karla IV.) 3. oktobra ob 10. uri na Trgu sv. Petra v Rimu vlada v mednarodni javnosti veliko zanimanje. Poleg dunajskega nadškofa kardinala Christopha Schönborna in esztergomsko-budimpeštanskega nadškofa kardinala Petra Erdöja se je bodo udeležili številni škofje iz Evrope, ugledni politiki (predsednik hrvaške vlade Ivo Sanader, sarajevski veliki mufti reis-ul-ulema Mustafa Cerić, italijanski komisar v EZ Rocco Buttiglione …).

Postopek za cesarjevo prištetje k blaženim - pobudo zanj je dal avstrijski predsednik Wilhelm Miklas - se je uradno končal 20. decembra lani. Cesar je umrl leta 1922 v izgnanstvu na portugalskem otoku Madeiri. Že tedaj je veljal za »miroljubnega vladarja«, ki je znal v popolnoma brezizhodnem položaju ob vseh političnih porazih ostati kristjan.

Prošnjo za cesarjevo razglasitev bo pri slovesni maši izrekel škof iz Funchala na Madeiri Dom Teodoro de Faira, ker je cesar umrl v njegovi škofiji. Škof je ob nedavnem obisku na Dunaju povedal, da so katoličani »rožnega otoka« v Atlantiku zadnjega avstrijskega vladarja imeli vedno za »svetega«. Cerkev na Madeiri je hvaležna Bogu, da ji je podaril laika, ki je kot »zgleden družinski oče in borec za mir sprejel nase, v polnem soglasju z božjo voljo, križ begunstva, siromaštva in bolezni«.

Papež bo 3. oktobra razglasil za blaženo tudi nemško mistikinjo Anno Katharino Emmerick in tri redovnike.