Sejem poteka pred novomeško Supernovo ob avtocesti Ljubljana-Novo mesto. FOTO: Marko Mesojedec

O letošnjem sejmu, ki poteka pod naslovom »Zemlja, ki nas hrani«, trenutnih razmerah v slovenskem kmetijstvu, odnosu družbe do zemlje, dela in kmetijstva ter vlogi zadruge, ki jo vodi, smo se pogovarjali z direktorjem največje kmetijske zadruge v Sloveniji, Kmetijske zadruge Trebnje-Krka Stankom Tomšičem, ki meni, da bodo v Sloveniji dolgoročno preživele zgolj največje kmetije. 

Danes je svoja vrata odprl že 27. Gregorjev sejem. Koliko razstavljalcev in s kakšno ponudbo se predstavljajo na njem? Kaj lahko obiskovalec pričakuje od obiska sejma?

Vsako leto skrbimo, da se na sejmu najde za vsakogar nekaj, tako za starejšo kot mlajšo generacijo, tako za velike kmetovalce kot manjše urbane vrtičkarje. Sejem je prvi pomladanski sejem s področja kmetijske mehanizacije in tako med prvimi prek naših razstavljavcev predstavimo novosti in trende nove sezone. V treh dneh se nam bo predstavilo več 150 razstavljavcev iz Slovenije in tujine. V okviru sejma potekajo tudi okrogla miza Europe Direct, razstave malih živali, izobraževanja, razstava izdelkov otrok, predstavitev Slovenske vojske in policije ter še mnogo drugega pestrega sejemskega dogajanja. Tudi letos bomo izžrebali srečnega nagrajenca glavne nagrade, ki jo poklanja glavni sponzor prireditve. Letos je prva nagrada vrtna kosilnica rider. V okviru sejma pripravljamo pester spremljevalni in glasbeni program za različne starostne skupine in glasbene okuse.

FOTO: Marko Mesojedec

Slogan letošnjega sejma je »Zemlja, ki nas hrani«, s katerim, kot pravite, želite opozoriti na vse bolj neprimeren odnos družbe do zemlje, do dela in do kmetijstva nasploh. S katerimi ukrepi lahko spremenimo ta odnos? 

S sloganom želimo med drugim opozoriti na vse manj primeren odnos okolja do zemlje in kmetijstva nasploh. Zadruga je ustanovljena z namenom pospeševanja gospodarskih koristi naših članov. V tem kontekstu lahko nekaj pripomoremo s tem, da pomagamo našim kmetom, da bi s kmetovanjem čim dlje sploh vztrajali. Vemo, da iz leta v leto ugasne vse več slovenskih, predvsem manjših kmetij. Številne kmetije z delovanjem vztrajajo zgolj še iz razloga navezanosti družinskih članov na domačo zemljo, ki so jim jo privzgojili njihovi straši. Vsi, ki smo na kakršen koli način vključeni v delovanje slovenskega kmetijstva, smo dolžni opozarjati na čedalje manj primeren odnos družbe do kmetijstva oziroma do slovenskega kmeta.

FOTO: Marko Mesojedec

V letu 2022 je zadruga nadaljevala trend pozitivnega in stabilnega poslovanja. Kot ste dejali na nedavni predstavitvi poslovnih rezultatov za lansko leto, želite tudi letos ohraniti status enega največjih odkupovalcev govejega mesa v državi in enega izmed večjih odkupovalcev mleka. Kakšno je sicer po vaši oceni trenutno stanje kmetijstva na območju, ki ga pokriva vaša zadruga? 

Ocenjujem, da glede nadaljnjega razvoja slovenskega kmetijstva ne moremo biti posebej optimistični. Verjetno bodo dolgoročno lahko preživele zgolj največje kmetije. Sploh v zadnjem času se razloge za dvig stroškov hrane poskuša pripisati slovenskemu kmetu. Zagotovo pa je resnica v tem, da so cene kmetijskih proizvodov, govorim predvsem za mleko in govejo živino, zelo nizke. To je tudi razlog, da se veliko mleka izvozi v tujino. Še posebej to velja za govejo živino, saj se velika večina kakovostne živine izvozi. Na slovenskem trgu se zaradi nizkih cen proda le drugorazredna živina. Tako se pod oznako »izbrana kakovost« včasih prodaja »prebrana kakovost«.

FOTO: Marko Mesojedec

Vaša glavna vira prihodka sta prodaja trgovskega blaga in prodaja kmetijskih pridelkov. Lanski podatki kažejo, da ste denimo odkupili skoraj 47 milijonov litrov mleka, nekaj več kot 9500 glav goveje živine in 450 ton zelenjave. Od koliko kmetov odkupujete pridelke? Ali in zakaj slovenski kmet danes lahko zaupa kmetijski zadrugi, kot je vaša?

Naša zadruga ima več kot 950 članov. Z veliko večino na tak ali drugačen način sodelujemo. Veseli nas dejstvo, da se je v zadnjem času zaupanje članov do naše zadruge povečalo, o čemer priča v zadnjem obdobju povečan obseg sodelovanja z našimi člani. Veseli nas tudi dejstvo, da k naši zadrugi pristopajo številni novi člani.

FOTO: Marko Mesojedec

KZ Trebnje-Krka je največja kmetijska zadruga v Sloveniji. Nastala je s pripojitvijo KZ Krka h KZ Trebnje v letu 2021.

Prepričan sem, da lahko le močna, stabilna in neodvisna zadruga do določene mere vpliva na nabavno prodajne trge in posledično na ceno kmetijskih repromaterialov oziroma na drugi strani odkupne cene kmetijskih proizvodov. To se mi zdi še posebej pomembno v današnjih časih, ko številni trgovci oziroma »dilerji« dnevno špekulirajo tako s ceno repromaterialov kot z odkupnimi cenami kmetijskih proizvodov.

FOTO: Marko Mesojedec

Le močna zadruga lahko na določen način tudi finančno pripomore k ohranjanju posameznih kmetij, kar je bil nenazadnje tudi namen zadrug v času njihovih prvih ustanovitev. Verjamem, da je lahko le močan in stabilen gospodarski subjekt tudi dober in zanesljiv dolgoročni partner oziroma zaposlovalec.

FOTO: Marko Mesojedec

Gospodarske razmere so zelo spremenljive, kar velja tudi za kmetijski sektor. To še zlasti velja v luči vojne, ki poteka ne tako daleč od nas. Kako varna je Slovenija s prehranskega vidika? 

Imam občutek, da vojni v Ukrajini pripisujemo večji neposredni vpliv na razmere v Sloveniji oziroma na razmere v Evropi, kot je dejanski. Mislim, da je vojna v Ukrajini povzročila zgolj neke negotove razmere, ki so jih razni špekulantski veletrgovci s pridom izkoristili. V resnici pa vemo, da se je izrazita rast cen energentov, predvsem električne energije, gnojil, žit in drugega, dvignila že v drugi polovici leta 2021, ko še ni bilo rusko-ukrajinske vojne. Slovenija ima svojih ključnih kmetijskih proizvodov v veliko primerih za samooskrbo dovolj. Kot že rečeno, je težava v tem, da v tujini dosegamo izrazito višje cene. Posledično veliko kakovostnih kmetijskih proizvodov izvozimo, uvažamo pa ceneno blago.

FOTO: Marko Mesojedec

Lani ste praznovali 60 let Kmetijske zadruge Trebnje – Krka. Kako so vaši kratkoročni in dolgoročni cilji?

Naša najpomembnejša naloga ostaja ohranjanje stabilne likvidnostne situacije in pozitivnega poslovanja zadruge. Čakajo nas še številni ukrepi za povečevanje obsega prodaje na eni strani in zmanjševanja stroškov na drugi strani. Še naprej moramo skrbeti za čim boljši odnos z našimi člani, ki je za obstoj zadruge ključnega pomena. Ravno tako kot skrb za naše člane, je pomembna skrb za naše sodelavce. Vseskozi se moramo truditi tudi za to, da bomo vzpostavili čim boljše pogoje za naše sodelavce.

FOTO: Marko Mesojedec

FOTO: Marko Mesojedec