Med kozjanskim gričevjem na severu in bizeljskimi griči na jugu leži hribovje Orlica. Dolgo je približno štirinajst kilometrov in pokrito z gozdom. Najvišji v njem je 701 meter visoki Veliki vrh, planinci pa radi obiskujejo tudi osem metrov nižji Veliki Špiček. Oba vrhova lahko povežemo v krožen izlet, na katerem mrgoli prijetnih kotičkov in zanimivosti.

Na južni strani Orlice počiva vas Pišece (255 m). Njeno ime, ki ga je morda prinesel veter (piš), se je v virih prvič pojavilo v 13. stoletju. Krajevni leksikon Dravske banovine iz leta 1937 hvali njeno romantično lego ter sončno in milo podnebje. »Poljski pridelki in grozdje dozore tu 14 dni preje kot na severni strani Orlice. Skozi vas teče potok Gabernica, ki izvira za cerkvijo pod imenom Dupla iz podzemeljske jame. Zanimivo je, da ima voda vse leto isto temperaturo 12° C in je njen izvir tudi v največji suši enako močan. Potok goni v Pišecah 8 mlinov. Vas je zgrajena v podobi križa. /.../ Prebivalstvo se bavi s kmetijstvom, vinogradništvom in razno obrtjo. Pridelovanje belih in rdečih vin (letni pridelek ca 1000 hl). Obilno sadjarstvo (jabolka, hruške, marelice, slive, češnje).«

V tistem času so imele Pišece približno 480 prebivalcev, danes jih je okrog 350. V zgornjem delu vasi je župnijska cerkev sv. Mihaela iz leta 1795 z župniščem, v katerega so leta 1837 prezidali prvotno cerkev sv. Katarine. Malo niže sta trgovina in osnovna šola. Ta se imenuje po slovaropiscu Maksu Pleteršniku, ki se je leta 1840 rodil v Pišecah in se v zgodovino zapisal z obsežnim Slovensko-nemškim slovarjem.

Od župnijske cerkve (avto pustimo malo naprej od nje) krenemo do Pleteršnikove rojstne hiše. Označena planinska pot na Veliki Špiček zavije desno, mi pa nadaljujemo po asfaltni cesti in potem pešpoti proti gradu Pišece. Ta je skrit na gozdnatem pobočju nad nami in ga zagledamo šele, ko smo pod njim.

Ker se bomo po gradu sprehodili v prihodnji številki Družine, pojdimo kar naprej po makadam­ski cesti, ki se kmalu izvije iz objema dreves. Med pašniki, vinogradi in posameznimi hišami prispemo do podružnične cerkve­ sv. Jedrti v Pavlovi vasi, ki so jo postavili ob koncu 16. stoletja. Od nje nadaljujemo po cesti navkreber do Kerinovega križa (spomenika) in naprej proti Pečicam. Ob razgledu na Svete gore nad Sotlo in Veliki Špiček pridemo v zaselek Preska v vasi Osredek pri Podsredi, kjer nas kažipot usmeri levo na Veliki vrh. Vzpon je kratek in barvit, saj je na pobočju polno podlesnih vetrnic, tevja in cvetlic iz spodnje križanke.

Na Velikem vrhu so v začetku leta 2007 postavili spomenik slovenskemu tolarju, ki je ravno takrat odhajal v zgodovino. Kraja zanj niso izbrali naključno, saj so na hribu našli večjo količino rimskih kovancev. Na Velikem vrhu je bila v prazgodovini in rimski dobi utrjena postojanka, danes pa sta ob spomeniku še vpisna knjiga in žig.

Z vrha se vrnemo do Kerinovega križa, kjer zavijemo levo na označeno gozdno pot. Ta nas v pol ure pripelje do lovske koče na sedlu Velika bukev, od tam pa v četrt ure na Veliki Špiček, najvišji vrh v brežiški občini. Na njem je nadstrešek z zvonom, sliko sv. Krištofa, križem ter vpisno knjigo in žigom. Med drevjem vidimo Svete gore, s poti proti Pišecam pa malo pozneje še Bizeljsko in razpotegnjeno Medvednico nad Zagrebom.

V dolino se vrnemo čez Veliko Vaglo (667 m). Pot je večinoma položna, le zadnji del je malce bolj strm. Ves čas hodimo po gozdu, šele pri Pleteršnikovi domačiji se svet odpre in pred nami znova zavalovijo griči s hišami, sadnim drevjem, vinogradi in travniki.

NEDELJSKA MAŠA

V župnijski cerkvi sv. Mihaela v Pišecah je maša vsako nedeljo ob 10. uri.

Osnovni podatki

Veliki vrh (701 m) in Veliki Špiček (693 m)

Izhodišče: Pišece.

Dostop: Po dolenjski avtocesti se peljemo do Brežic, kjer na drugem krožišču zavijemo desno proti naselju Globoko, tam pa levo proti Pišecam.

Višinska razlika: 440 m.

Dolžina krožne poti: 3.30 do 4 ure.

Kratek opis poti: Od cerkve v Pišecah krenemo mimo rojstne hiše Maksa Pleteršnika do gradu Pišece, od koder nadaljujemo po cesti do cerkve sv. Jedrti, Kerino­vega križa in naselja Osredek pri Podsredi. Od hiš se vzpnemo na Veliki vrh, nato se vrnemo do Kerinovega križa in zavijemo proti Veliki bukvi. Gozdna pot nas mimo lovske koče pripelje na Veliki Špiček in nato nazaj v Pišece. Pot je lahka. Prvi del po cesti do Kerinovega križa ni označen, naprej nas spremljajo planinske markacije.

Zemljevid: Posavje, 1 : 50.000.