Ali veš, katera knjiga je prevedena v največ jezikov na svetu? 

To je Sveto pismo. 500 let nazaj pa je bilo Sveto pismo prevedeno le v nekaj jezikov. Največ so ga uporabljali v latinščini, ki je preprosti ljudje niso razumeli. Zato so sploh protestanti želeli, da bi ljudje lahko poslušali ali brali Sveto pismo v domačem jeziku.

In veš, kdo se je prevoda Svetega pisma lotil pri nas? 

Tega zelo obsežnega dela se je prvi lotil Primož Trubar. V celoti pa je to uspelo njegovemu varovancu, Juriju Dalmatinu, ki se je rodil okrog leta 1547 v Krškem v zelo revni družini. Mlad Jurij je bil dober učenec, saj ga je do 18. leta izobraževal jezikoslovec Adam Bohorič, ki je najverjetneje vplival na Jurija tudi s svojim verskim prepričanjem in tako je Jurij postal protestant.

Kip Jurija Dalmatina. FOTO: Arhiv Družine

Jurijevo nadarjenost so podprli vplivni ljudje in tako je odšel študirat v nemške dežele. Postal je magister teologije in filozofije. Med študijem ga je podpiral tudi Primož Trubar. Spodbujal ga je pri pisanju v slovenskem jeziku in objavil prvo slovensko besedilo Jurija Dalmatina še v času njegovega študija.

Koliko časa je Dalmatin prevajal?

V študentskih letih se je Jurij odločil, da bo prevedel celotno Sveto pismo, ki naj bi ga prevajal kar 10 let! S prevajanjem Biblije je Jurij Dalmatin končal leta 1578.To delo je bilo zahtevnejše, kot so prevajanja danes, saj si ni mogel pomagati s slovenskimi slovarji – ker jih ni bilo! Prevajal je iz nemške Lutrove Biblije in če kdaj ni bil prepričan v ustreznost prevoda, je pogledal v latinsko verzijo, pa tudi izvirne svetopisemske jezike, saj je znal grško in hebrejsko.

Dalmatinova Biblija. FOTO: Arhiv Družine

Kako je Sveto pismo prišlo v slovenske dežele? 

Po končanem študiju je postal protestantski pridigar v Ljubljani. Takrat je s sabo prinesel prve prevedene dele Svetega pisma in z njimi je želel prepričati vplivne in bogate ljudi, da bi mu omogočili tisk slovenske Biblije.

Predstavniki Kranjske, Koroške in Štajerske so obljubili, da bodo skupaj poskrbeli za izdajo prve Biblije v slovenščini. Vse skupaj se je zelo vleklo, zato je Dalmatin iskali druge ponudnike. Najugodnejši je bil knjigarnar iz Wittenberga, ki je v petih mesecih natisnil kar 1500 popolnih in 25 nepopolnih izvodov Dalmatinove Biblije. Ker je bila ta knjiga za Slovence zelo dragocena, so se bali, da bi jim jo zaplenili, saj je šlo za protestantsko Sveto pismo. Zato so izvode Biblije v slovenske dežele poslali skrite v sodih. Tako tisk kot razpošiljanje knjig je nadzoroval sam Dalmatin. Po vrnitvi iz nemških dežel je dobil v upravo župnijo Škocjan pri Turjaku, kjer je leta 1589 tudi umrl.

Dalmatinova Biblija je prišla v roke ljubljanskemu katoliškemu škofu Tomažu Hrenu, ki je spoznal, da Božja beseda združuje vse kristjane. Zato je posredoval pri papežu in dobil dovoljenje, da so jo lahko uporabljali tudi katoliški duhovniki.

S prevodom Biblije Jurija Dalmatina v slovenski jezik je slovenski narod, ki se je takrat šele razvijal, dobil svoje mesto med ostalimi evropskimi narodi tako na jezikovnem kot kulturnem področju. Zato ima Jurij Dalmatin velike zasluge, da danes vsak od nas lahko poseže po Božji besedi v slovenskem jeziku.

 Članek je bil objavljen v januarski številki revije Mavrica. Nanjo se lahko naročite preko naše spletne trgovine. Hvala, ker z nakupom podpirate nastajanje kakovostnih katoliških vsebin za otroke in starše.