PLANINARJENJE

Čeprav se planinarjenje ne zdi zelo tekmovalen šport, so bila pred 150 leti planinska društva med seboj zelo tekmovalna. Še posebej napeto je bilo med nemškimi in slovenskimi planinskimi društvi, ki so tekmovala med seboj, na kateri gori, hribu, vzponu … bodo postavila svoje planinske postojanke. Toda šlo je za več kot le tekmo med planinci, šlo je za boj med dvema narodoma. Kajti veljalo je, da kjer postojanko postavi nemško društvo, se govori nemško, se zadržujejo nemški planinci in celo vodniki morajo govoriti nemško, tudi če so Slovenci. V postojanki slovenskega društva pa je bilo vse slovensko.

JAKOB ALJAŽ

Jakob Aljaž, duhovnik in strasten ljubitelj slovenskih gora, je ob svojem prvem vzponu na Triglav prišel do zanimive ideje. Želel je, da bi bil najvišji slovenski vrh res slovenski. To je dosegel tako, da je na njem postavi zatočišče: za en goldinar* je odkupil vrh Triglava in s tem zagotovil, da bo tam lahko postavil zatočišče. 

Postaviti zatočišče ni bila lahka naloga, saj vzpon na Triglav ni sprehod in do njega ne vodi nobena cesta. Helikopterjev še niso uporabljali. Tako je šest nosačev v enem tednu znosilo ves material za stolp na Triglav. Zatočišče je bilo postavljeno v petih urah. Od 7. avgusta 1895 na vrhu Triglava stoji zatočišče, ki ga vsi poznamo kot Aljažev stolp.

Aljažev stolp na vrhu Triglava. FOTO: Shutterstock

Aljažev stolp ni edino zatočišče, ki ga je dal postaviti Jakob Aljaž. Drugo znano je koča in Marijina kapela na Kredarici. Zakaj koča in kapela ravno na Kredarici? Ko se je Jakob vračal s Triglava, je na mestu, kjer stoji danes postojanka na Kredarici, zagledal dva gamsa in videl, da je kraj primeren za gradnjo. 

Jakob Aljaž je vedel, da je kraj Kredarice primeren za gradnjo, ko je zagledal gamsa. Ilustracija: Ana Zavadlav 

Jakob Aljaž je pomagal pri postavitvi drugih koč, ureditvi planinskih poti … Vedno je delal brezplačno in denarno pomagal Slovenskemu planinskemu društvu.

Jakob Aljaž je bil zavzet planinec, a tudi zavzet duhovnik. Čeprav je najprej študiral jezike, se je po očetovi smrti odločil za duhovniški poklic. Služboval je kot kaplan v Tržiču, Dobravi in Dovju, kjer je bil župnik do svoje smrti. V župnišče je sprejemal tako slovenske kot tuje gornike. Ponesrečence v gorah je tudi pokopal v Dovju. 

V svoji župniji je Jakob Aljaž spodbujal zborovsko petje. V glasbi je videl dober način za ohranjanje slovenskega jezika, kulture in tradicije. Zato je zbiral ljudske in umetne slovenske pesmi. Bil je tudi skladatelj. Njegovo najbolj znano delo je uglasbitev pesmi Oj Triglav moj dom. Jo poznaš? 

Povezava do pesmi Oj Triglav moj dom.

Kjerkoli je Jakob Aljaž deloval, se je zavzemal za složnost med Slovenci. Spodbujal jih je, naj iščejo tipične odlike, ki jih delajo Slovence, in skupne točke, ki jih povezujejo. Ta spodbuda Jakoba Aljaža je vredna, da jo upoštevamo Slovenci še danes, kajne?

Ali veš?
- da si leta 1887 za en goldinar lahko kupil 8 hlebov kruha?
- da je bilo zemljišče na vrhu Triglava, ki ga je kupil Jakob Aljaž, veliko 4 x 4 metre?
- da je Jakob Aljaž prevedel v slovenščino pesem Sveta noč?
- da je uglasbil več pesmi Simona Gregorčiča?
- da je Aljažev stolp in vrh Triglava Jakob Aljaž podaril Slovenskemu planinskemu društvu?

 Članek je bil objavljen v junijski številki mavrice. Nanjo se lahko naročite po naši spletni trgovini. Hvala, ker z nakupom podpirate nastajanje kakovostnih katoliških vsebin za otroke in starše!