Čeprav imamo v Sloveniji okrog 9000 kilometrov označenih planinskih poti, obiskovalce gora vsaj občasno zamikajo tudi neoznačene steze in brezpotja. Na njih najdemo nove izzive, se nadihamo svobode in naužijemo miru. V planinskem vodniku »Julijske Alpe«, ki ga je že pred štirimi desetletji zasnoval Tine Mihelič, je opisanih veliko neoznačenih pristopov na dvatisočake. Med najlažjimi je naveden vzpon na Veliki Draški vrh, ki je v lepem vremenu in s primernimi izkušnjami res prijeten planinski sprehod.

Veliki Draški vrh je eden od vrhov v grebenu nad Krmo, ki se od Debele peči vleče proti jugozahodu. Njegova severna stran je skalnata in pada navpično v dolino, južna pobočja pa pokrivajo travnate vesine, ruševje in skalnati pragi. S te strani je lahko dostopen – nanj se lahko vzpnemo po dveh neoznačenih, a dobro vidnih poteh.

Z velikega parkirišča na Rudnem polju krenemo po gozdni cesti proti Triglavu. Po desetih minutah hoje prispemo do smučišča, kjer je poleti pašnik. Tu se v desno odcepi pot na Viševnik, mi pa nadaljujemo po cesti (ali za ovinkom po bližnjici) do manjšega parkirišča. Nad njim se poženemo v breg, zavijugamo med drevjem in obidemo planino Konjščica, ki se kaže pod nami. Svet se začne odpirati. Pot se dotakne previsnega skalovja in med ruševjem vzpne do poti, ki pripelje s Konjščice.



Po dolinici med Ablanco in Viševnikom, ki so jo v začetku avgusta krasile preproge Sternbergovih klinčkov, sleča in trebušastih zvončic, prispemo v slikovito krnico Jezerce. Z nje nadaljujemo navkreber proti pol ure oddaljenemu Studorskemu prevalu, kjer je pomembno razpotje. Pot proti Vodnikovemu domu se potegne na pobočja Tosca, označena pot proti Srenjskemu prevalu krene v desno, mi pa levo od nje poiščemo neoznačeno stezo, ki se skrije v ruševje. Močne veje s šopi iglic nas grabijo za nahrbtnik in obleko, prsti postanejo lepljivi od smole, a k sreči se kmalu prebijemo iz te »džungle«. Dobro vidna steza postane strmejša. Ob ruševju zlezemo čez skale, krenemo v levo, se približamo robu in vzpnemo na širok travnat greben. Po njem se sprehodimo do skalnatega praga, nad njim pa lagodno na vrh. Ta je zelo razgleden. Na vzhodu kipita kvišku Mali Draški vrh in Viševnik, na severu vidimo Rjavino, na jugu se razprostirajo tolminsko-bohinjske gore, na zahodu je čisto blizu Tosc, nam pa pogled venomer uhaja proti Triglavu, ki zapira obzorje na severozahodu.



Vrh, na katerem je v tla pritrjen žig, lahko zapustimo po neoznačeno poti, ki gre na vzhod proti sedlu med Malim in Velikim Draškim vrhom. Steza, ki je z vsakim korakom bolje vidna, se v serpentinah spušča po travnatem pobočju, polnem planinskega cvetja. V daljavi žvižgajo svizci, po nebu prijadra od severa osamljen oblak. Hoja je precej brezskrbna, saj moramo paziti le na to, da ne zatavamo k prepadnemu roba. Iz gruščnate kotanje se čez skalnato kopico previdno spustimo na znova dobro vidno stezo. Ta se potegne mimo kamnitih možicev, poišče prehode med skalami in se pridruži označeni poti med Srenjskim in Studorskim prevalom. Če gremo po njej v levo, nas čaka zračen in izpostavljen prehod čez pobočja Malega Draškega vrha do Srenjskega prevala, od koder se lahko čez Viševnik ali pod njim vrnemo na Rudno polje. Če krenemo v desno, pa kmalu prispemo do Studorskega prevala. Od tam se po že znani poti vrnemo do izhodišča, kjer je zdaj veliko manj živahno kot zjutraj.





NEDELJSKA MAŠA

V župnijski cerkvi sv. Martina na Bledu je maša vsako nedeljo ob 8., 10. in 19. uri.



OSNOVNI PODATKI

Veliki Draški vrh (2243 m)

Izhodišče: Rudno polje na Pokljuki.
Dostop: Z gorenjske avtoceste nadaljujemo vožnjo do Bleda, kjer pri prvem semaforju zavijemo v desno proti Gorjam in naprej na Pokljuko.
Višinska razlika: 890 m.
Dolžina vzpona: 3.15 ure (do Studorskega prevala 2 uri, od tam do vrha 1.15 ure).
Kratek opis poti: Pot z Rudnega polja proti Triglavu nas mimo planine Konjščica pripelje na Studorski preval. Tam poiščemo neoznačeno stezo, ki se skozi ruševje in čez skale vzpne na širok greben, na katerem ostanemo do vrha. S tega se lahko po drugi neoznačeni stezi spustimo do sedla med Velikim in Malim Draškim vrhom, od koder se po označeni poti vrnemo na Studorski preval. Obe neoznačeni poti na Veliki Draški vrh spadata med lažje tovrstne poti v našem visokogorju. Kljub temu zanju potrebujemo nekaj izkušenj, smisel za orientacijo, planinsko opremo in lepo vreme.
Zemljevid: Julijske Alpe (vzhodni del), 1 : 50.000 ali Bled, 1 : 30.000.