Predstavil je namreč odločitev Višjega sodišča v Ljubljani, ki ni prikimalo Mestni občini Ljubljani (MOL) v tožbi zoper Aleša Mrzela, enega od lastnikov zemljišč, na katerih (je) poteka(la) gradnja spornega povezovalnega kanala C0. Tako je senat v sestavi višji sodnik Dušan Barič kot predsednik in višji sodnici dr. Tadeja Jelovšek kot poročevalka in Katarina Parazajda kot članica zavrnilo tožbo MOL zoper toženo stranko zaradi plačila odškodnine v višini 26.490,38 evra s pripadki in tako odgovoril na pritožbo tožeče stranke zoper sodbo Okrožnega sodišča v Ljubljani.

Brez urejenih soglasij lastnikov za posege

Višje sodišče je tako na seji 20. decembra 2023 potrdilo, da se pritožba MOL zavrne, izpodbijana sodba v korist lastnika zemljišča pa potrdi, pri čemer je bila tožeča stranka toženi dolžna v 15 dneh od vročitve povrniti 559,98 evra stroškov pritožbenega postopka. Med drugim v obrazložitvi piše, da MOL na več kot 3 kilometre dolgem odseku trase kanala C0 ni imela urejenih soglasij lastnikov za posege na sosednja zemljišča, spremenjeno stališče ARSO pa negira tožbeno tezo, da za načrtovani poseg ni (bilo) treba izvesti presoje vplivov na okolje ali pridobiti okoljevarstvenega dovoljenja.

Onemogočena strokovna razprava

V 9. točki obrazložitve je tako navedeno, da je toženec, ki mu tako ne bo treba plačati odškodnine, z opozarjanjem in nasprotovanjem izvedbi projekta varoval tako svojo lastninsko pravico kot tudi javno korist, pri čemer tožnica, četudi deluje v javnem interesu, projekta izgradnje kanala C0 ni transparentno predstavila niti lastnikom zemljišč niti (strokovni) javnost in s tem onemogočila strokovno razpravo o morebitnih spornih vprašanjih, tudi o primernosti izbrane trase.

Vtis o enostranskem in avtoritarnem reševanju problemov

»Trasa poteka čez vodovarstveno območje, zato bi bila o vprašanju, sproženem v javnosti po začetku gradnje – ali projekt predstavlja grožnjo za vire pitne vode (torej povečano tveganje za zdravje ljudi) –, nujna predhodna odprta strokovna razprava. Zaradi pomembnosti vprašanja za širšo javnost, v povezavi s kredibilnostjo projekta, takšna razprava, četudi na račun morebitnega časovnega zamika pri izvedbi projekta in posledično težav pri financiranju, ne bi smela izostati. Vsakršno drugačno ravnanje vzbuja vtis o enostranskem in avtoritarnem reševanju problemov,« piše v obrazložitvi.

Izraz toženčevih ustavnih pravic

V 12. členu pa, da je sodišče prve stopnje konkretna toženčeva ravnanja pravilno presojalo tudi v luči ugotovitve, da toženec, sicer solastnik šestih parcel, gradnje ni oviral samovoljno in brez argumentov. Upoštevaje omejene pravne možnosti posameznika, ki ni sodeloval v postopku pridobitve gradbenega dovoljenja, po njegovi pravnomočnosti, je treba toženčeva ravnanja ob protestnih akcijah v letih 2018 in 2019 obravnavati kot izraz njegovih ustavnih pravic, je zapisalo Višje sodišče.

Ob oviranju gradnje ni bil nikoli nasilen

»Tožencu ni mogoče očitati, da je prekoračil/zlorabil abstraktni namen teh ustavnih pravic, niti da je bilo izvrševanje pravic nesorazmerno na škodo pravic tožnice. Takšno presojo je mogoče opreti tudi na v pritožbi neizpodbijano dokazno oceno, da toženec ob oviranju gradnje nikoli ni bil nasilen. Pritožbeno sodišče se ne strinja s pritožbeno tezo, da je že sama fizična blokada, ne glede na konkretne okoliščine, vedno nasilje. Toženec je jasno in odločno izražal utemeljena stališča, česar ne glede na cilj, ki ga je ob tem skušal doseči (preprečiti gradnjo), ni mogoče označiti za nasilje. Tudi pritožbeno sodišče torej toženčevih ravnanj ne prepoznava kot protipravnih,« še piše v obrazložitvi.

Škodljiva je pasivna družba, ne angažirani posameznik

Po oceni pritožbenega sodišča je jasna in pravilna tudi sporočilnost izpodbijane sodbe: javnemu interesu škodljiva je lahko pasivna/nekritična družba, ne angažirani posameznik, ki uspe glede za družbo zelo pomembnega vprašanja zainteresirati ali mobilizirati splošno in strokovno javnost ter tako investitorja prisiliti v odprto razpravo ali soočenje z drugačnimi mnenji. »Kaznovanje takšnega posameznika z odškodninsko sankcijo bi bilo lahko nevaren precedens, ki bi ogrozil dialog med civilno družbo in predstavniki kapitala o pomembnih skupnih vrednotah,« je zaključilo Višje sodišče.

Kot bi lisica grozila kokoši, zakaj je še živa

Brane Grad je na ponedeljkovem protestu pred Magistratom proti samovolji župana Zorana Jankovića in njegovemu zastrupljanju čiste pitne vode udeležence spodbudil, da je tudi zaradi takšnih majhnih (velikih) zmag vredno biti glasen in v velikem številu opozarjati na nepravilnosti. Poudaril je, da jim je Janković vseskozi grozil s tožbami, tudi na državnozborskem Odboru za človekove pravice in enake možnosti: »To je tako, kot bi lisica grozila kokoši, zakaj je še živa. Toda izgubil je prej, kot je mislil.«

Preostali sodelujoči na shodu

Na 10. protestnem shodu so sicer poleg Grada in pobudnika Aleša Primca spregovorili še predsednica parlamentarne preiskovalne komisije o ugotavljanju zlorab in nezakonitosti pri gradnji kanala C0 Anja Bah Žibert (SDS), ljubljanska mestna svetnica dr. Tina Bregant (SLS) in predsednik ljubljanskega mestnega odbora SDS in nekdanji notranji minister Aleš Hojs, v množici prisotnih pa sta bila tudi poslanec SDS mag. Branko Grims in predsednik novonastale stranke Glas upokojencev Pavel Rupar.