Ti so – Regijska čebelarska zveza Petra Pavla Glavarja (RČZ PPG) na čelu s predsednikom Antonom  Koželjem v sodelovanju s Čebelarsko zvezo Slovenije (ČZS), ki ji predseduje Boštjan Noč – ob podpori občin Mirna, Stična in Ivančna Gorica pripravili večurno slovesnost ob cerkvici sv. Jožefa. 

Pohodniki zapuščajo ozemlje komendske občine. FOTO: Jožef Pavlič.

Dobrodelni pohod po poti P. P. Glavarja

Jubilejno slavje v čast in spomin P. P. Glavarju na Lanšprežu se je začelo ob 15. uri s sprejemom in pozdravom skupine pohodnikov, ki so na več kot 78 kilometrov dolgo pot krenili prejšnjega dne ob 16. uri izpred sedeža občine Komenda. Pohod, ki sta ga pripravili ČZS in Zveza paraplegikov Slovenije, je bil dobrodelnega namena – udeleženci in drugi, med njimi podjetje Hofer (vodja za zagotavljanje kakovosti in odgovornega vodenja podjetja Bor Trček) z 2000  evri – so prispevali denarna sredstva za čebelarje na invalidskih vozičkih. Obenem so povezali prvotni in končni kraj Glavarjevega delovanja: Komendo in Lanšprež.

Pohodnike je, preden so odšli na dolgo in zelo naporno 23-urno pot s postanki po slikoviti in razgibani pokrajini, pozdravil komendski župan Stanislav Poglajen. Pohvalil je dobrodelni značaj pohoda, razveselil se je, da bodo z zbranimi sredstvi pomagali čebelarjem-invalidom, zahvalil se je organizatorjema pohoda in pohodnikom zaželel čim manj žuljev, če že bodo, pa učinkovite obliže. Zaželel jim je srečno pot, skupaj z njimi pa prehodil del poti do sredine vasi Suhadole.

Obnovljeni Glavarjev sadovnjak je predstavil čebelar Avgust Gril. FOTO: Jožef Pavlič.

Tisti prijavljeni udeleženci pohoda, ki so na njem vztrajali od starta do cilja in so plačali 20 evrov »štartine«, so poleg vrečke s semeni medovitih rastlin podjetja Hofer in značilne čebelarske čepice dobili tudi majice z napisom Dobrodelni Glavarjev pohod 2021, na cilju pa zahvalno listino RČZ PPG s svojim imenom in priimkom. Kdor je prehodil del Glavarjeve poti, je prispeval 10 evrov. Vsi udeleženci slovesnosti na Lanšprežu so lahko pri srečomobilu Loterije Slovenija preizkusili srečo z nakupom srečke čebelarke. 

Pohodniki, na pot jih je iz Komende odšlo 47, na Lanšprež jih je prišlo 36, več kot sto jih je prehodilo del poti, so prvo močnejšo okrepitev dobili na Rajhovi domačiji v občini Dol pri Ljubljani, kjer jih je pozdravil župan istoimenske občine Željko Savič s čebelarji Čebelarskega društva Dolsko. 

Na Jančah jih je po najbolj strmem delu poti sprejel podpredsednik ČZS Marko Alauf, v Velikem Trebeljevu pa pričakal predsednik Čebelarskega društva Ljubljana Moste Polje Tomaž Svete, pred Hišo kranjske čebele v Višnji Gori pa župan Ivančne Gorice Dušan Strnad. Tam so se okrepčali s tradicionalnim slovenskim zajtrkom. V Trebnjem so jih pričakali člani Čebelarskega društva Trebnje. 

Obiskovalci slovesnosti na Lanšprežu si z velikim zanimanjem ogledujejo razstavo v cerkvici sv. Jožefa. FOTO: Jožef Pavlič.

Pohod je omogočila občina Mirna, zato je pohodnike na Lanšprežu pozdravil in jim čestital za prehojeno zahtevno pot njen župan Dušan Skerbiš, pred njim pa predsednik ČZS Boštjan Noč, ki je skupaj z njimi prehodil celotno pot, srečno hojo pa jim je zaželel že v Komendi, kjer so simbolično in tudi sicer prvi začeli pohod invalidi na invalidskih vozičkih. Predsednik Noč je zbrane na slovesnosti povabil, naj tudi oni podpro čebelarje invalide, svoj dar pa lahko nakažejo na TRR ČZS: SI56 03186-1002214727, SKLIC:10092021, namen Glavarjev pohod. 

Najvišje Glavarjevo priznanje Slovenske čebelarske zveze sta dobila Vlado Pušnik in Anton Koželj. FOTO: Jožef Pavlič.

Boštjan Noč je poudaril, da je »čebelarjem mar za druge«, in da so pohodniki »združili Komendo in Lanšprež«. 

Župan Skerbiš se je zlasti zahvalil čebelarjem RČZ PPG za obnovo in skrb za kapelo na Lanšprežu, kjer so se že in se še bodo družili; vsem pa je zaželel: »Imejte se lepo v občini Mirna!«

Prejemniki zlatih odličij Regijske čebelarske zveze Petra Pavla Glavarja. FOTO: Rok Nose.

Častni gost slovesnosti je bil Lojze Peterle, nekdanji predsednik Čebelarske zveze Slovenije. FOTO: Jožef Pavlič.

Slovesnost sta dovršeno povezovala Petra Krnc Laznik in Marko Šalehar. FOTO: Jožef Pavlič.

Maša ljubljanskega stolnega prošta Jožefa Lapa

Pri kapeli sv. Jožefa na Lanšprežu je maševal ljubljanski stolni prošt prelat Jožef Lap. Prvo berilo je prebral nekdanji predsednik ČZS Lojze Peterle, ki je bil častni gost jubilejne slovesnosti. Prošt Lap je v govoru najprej ob prebrani Božji besedi navzoče vprašal, kaj jim, kot apostolu Petru, pomeni Jezus Kristus, kdo menijo, da je, zakaj prihajajo k maši in ali se pred njo vprašajo, kako so čez teden nosili Jezusov križ. Nato je prešel na sedanjo slovensko stvarnost: »Prepiramo se zaradi cepljenja zoper covid-19, politiki si ne mečejo polen, marveč klaftre pod noge, znajo povedati le negativne stvari.« Spomnil je na katastrofo, ki je pred 20. leti (11. septembra 2001) prizadela ZDA, ko je »gorel ponos denarja« (stolpa dvojčka), je bilo blizu 3000 mrtvih. 

Prošt Lap blagoslavlja obnovljeni Glavarjev visokodebelni sadovnjak. FOTO: Jožef Pavlič.

Pozval je, naj se tudi mi ozavestimo ob križih, ki jih nosimo po naših družinah, v družbi, ob okužbah s covidom-19, o katerih slišimo 20-krat na dan, ljudeh, ki so na intenzivni negi, strahovih staršev in učencev pred začetkom novega šolskega leta. Ob vseh teh in drugih križih se zavedajmo, da so ti, če jih jemljemo na svoja ramena z mislijo na Jezusovo trpljenje, blagoslovljeni. 

Nato je prešel na zgled vzornika Petra Pavla Glavarja: Peter Pavel Glavar nam je čudovit zgled. Koliko zbadljivk je slišal, ker je bil nezakonski otrok, koliko težav je imel zaradi tega, je bilo nekaj nezaslišanega po cerkvenem pravu, da bi kot nezakonski otrok postal duhovnik, vendar je vztrajal in veliko molil na svoji poti do mašništva. V Komendi se je srečeval z duhovniki, ki so ga gledali postrani. Dvakrat na leto je obiskal družine, jih učil verouk. Bil je eden prvih duhovnikov na Kranjskem, ki je izpolnjeval določila tridentinskega koncila. Videl je siromašne kmete, kako krampajo zemljo. V Komendi je zgradil stavbo, rekli smo ji hiralnica, za starostnike. Kmete je učil, kako se sadijo jablane in druga drevesa, kako goji čebele, slovenske sivke, je te udomačeval med Komendčani. Ko mu Malteški red ni podaljšal zakupne pogodbe za svoje posestvo pri Sv. Petru na Kranjskem, je kupil revno in zapuščeno graščino tukaj na Lanšprežu, tu naprej delal. Videl je dolenjskega kmeta in mu pomagal, kjer je le mogel. 

Peter Pavel Glavar je zaradi tega in drugega dobrodelnega dela in učenja preprostih ljudi »apostol slovenskega naroda«. Njegov zgled nam govori: Treba se je odpraviti na pravo pot in hoditi po njej. »Pojdimo s tem zgledom Petra Pavla Glavarja v novi ponedeljek,« je še povabil prošt Lap. Maša je bila namreč že nedeljska. 

Kulturni program je polepšala pevska in plesna skupina Zarja KD Franceta Prešerna Kopanj. FOTO: Jožef Pavlič.

Blagoslov obnovljenega Glavarjevega sadovnjaka

Po maši je prošt Lap blagoslovil obnovljeni Glavarjev visokodebelni sadovnjak pod cerkvijo sv. Jožefa in nekdanjo lanšpreško graščino. Pred tem dejanjem je ob koncu maše spomnil, da je Peter Pavel Glavar sadil lipe v Komendi in na Lanšprežu. S tem je izpričal: Slovenec sem! Če bi še danes sadili toliko sadnih dreves, kot jih je on, in uživali toliko jabolk, bi šle vse ambulante na dopust, je dejal prošt Lap. 

O obnovljenem Glavarjevem visokodebelnem sadovnjaku je kot prvi spregovoril predsednik Čebelarskega društva Trebnje Anton Koželj, za njim pa Avgust Gril, ki je vzgojil in podaril večino dreves zanj.

Koželj je povedal, da je imel Glavar okrog 600 sadnih dreves, od katerih jih je le nekaj ostalo. Zato so čebelarji sklenili, da bodo obnovili njegov nekdanji sadovnjak. To so naredili s posajenimi novimi sadnimi drevesi. Pobudo je dal čebelar Avgust Gril. Z zasaditvijo sadnih dreves bodo nadaljevali.

Na Lanšprež so prišli tudi številni praporščaki s prapori čebelarskih društev. FOTO: Jožef Pavlič.

Avgust Gril, Kočevar, ki še zna jezik nemških Kočevarjev, je povedal, kako je bilo na Lanšprežu v letih od 1950 do 1955, ko sta ga obiskala z nekdanjim predsednikom ČZS Valentinom Benedičičem. »Okrog cerkve je bilo vse zaraščeno in zapuščeno, cerkev zaprašena in zanemarjena, v njej pa sta bila dva konja. Spominjala sta na prizor v jaslicah. Benedičič ga je roteče prosil, naj poskrbi, da se ohrani dostojen spomin na Petra Pavla Glavarja, spremeni katastrofalno stanje na Lanšprežu in obnovi kapela. Danes je tukaj v primerjavi z nekdanjim stanjem raj na zemlji. Vse je lepo obnovljeno. To je zasluga Toneta Koželja. Za to se mu posebej zahvaljujem. Predlagam, da v spomin na Valentina Benedičiča tukaj postavimo spominsko ploščo. Nanj smo lahko vsi ponosni. Hvala tudi predsedniku ČZS Boštjanu Noču za vse, kar je naredil za Lanšprež. 

Vesel sem, da mi je uspelo v mojem rojstnem kraju vzgojiti stare sorte sadnih dreves in da sem sadike daroval za to drevesnico. Delali bomo še naprej. Lahko pa se tudi vprašamo, kdo je kriv, da je nekdanjih 600 Glavarjevih dreves propadlo. Glavarjevega sadovnjaka ne moremo vrniti v prvotno stanje, lahko pa ga obnovimo.« 

Srce in duša slovesnosti na Lanšprežu je bil predsednik Regijske čebelarske zveze Petra Pavla Glavarja Anton Koželj s pomočniki. FOTO: Jožef Pavlič.

Odprtje razstave Lanšprež – zibelka čebelarstva na Dolenjskem

Konservator svetnik mag. Dušan Štepec z Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije, OE Novo mesto, s konservatorsko svetovalko Judito Podgornik Zaletelj, prav tako z ZVKDS OE Novo mesto, avtor razstave,  je zatem predstavil priložnostno razstavo v cerkvici sv. Petra z naslovom Lanšprež – zibelka čebelarstva na Dolenjskem. Povedal je, da je razstava na desetih panojih, na katerih je predstavljen dvorec Lanšprež, Peter Pavel Glavar, Prispevki Petra Pavla Glavarja k razvoju čebelarstva na Kranjskem, Družina Wurzbach pl. Tannenberg, zadnji lastniki gradu Lanšprež pred drugo svetovno vojno, Lanšprež med drugo svetovno vojno in po njej, Prizadevanja za obnovo Lanšpreža, Kapela sv. Jožefa in njena obnova, Lanšprež kot osrednji učni in promocijski čebelarski center jugovzhodne Slovenije in Čebelarstvo na Dolenjskem in kranjska čebela. Izrazil je željo, da bi čebelarji našli primerno stalno mesto, kjer bi bila lahko ta razstava. Obiskovalce je nato povabil, naj si razstavo ogledajo v manjših skupinah ter tako upoštevajo pravila varovanja pred okužbo s covidom-19, kar so tudi naredili.

Grob Petra Pavla Glavarja v kapeli sv. Jožefa na Lanšprežu. FOTO: Jožef Pavlič.

Razstavo je odprl trebanjski podžupan Jože Avguštinčič, podprli in omogočili so jo: občina Mirna, RČZ PPG, ZVKDS Območna enota Novo mesto in občina Trebnje.  

Osrednja slovesnost s kulturnim programom in podelitvijo priznanj; najvišjega Glavarjevega SČZ za življenjsko delo Vladu Pušniku in Antonu Koželju

Osrednja slovesnost se je začela ob 17. uri ob koračnici s prihodom praporščakov s prapori čebelarskih društev na prireditveni prostor ob kapeli; sledili sta ji slovenska himna in čebelarska. 

Prvi je spregovoril predsednik RČZ PPG in ČD Trebnje Anton Koželj, najzaslužnejši za pripravo celotne tokratne slovesnosti na Lanšprežu in obnovo kapele na tem kraju. Povedal je, kako je bilo za časa Petra Pavla Glavarja na Lanprežu in kakšna je bila usoda Glavarjevega gradu, kapele in posestva po njegovi smrti, še posebej po drugi svetovni vojni. Omenil je tudi lastnike gradu od Glavarja dalje, zlasti zadnjo družino Wurzbach.

Jožef Pavlič iz Komende je za njim temeljito predstavil osebnost, življenje in delo Petra Pavla Glavarja, obenem pa nakazal, kako bi se lahko sodobni Slovenec (Evropejec) zgledoval pri njem ter kaj bi se moralo spremeniti  v Sloveniji, če želimo stopati po Glavarjevi poti in delati po njegovem vzoru.  

Predsednik ČZS Boštjan Noč je izpostavil dve stvari: vse, kar je bilo v obnovljeno na Lanšprežu in čebelarji lahko danes uporabljajo, obenem pa dejstvo, da so tokrat Lanšprežu nekdanji predsednik ČZS Lojze Peterle in trije nekdanji podpredsedniki ter sedanji predsednik (on sam) in trije sedanji podpredsedniki. Vse te je povabil k podelitvi najvišjega Glavarjevega priznanja ČZS in nagrade RČZ PPG za življenjsko delo. Iz njegovih rok sta priznanje in nagrado prejela Vlado Pušnik in Anton Koželj.  

Sledila je utemeljitev podelitve teh dveh priznanj. 

Čebelice, čebelice, ve ste moje prijateljice ... FOTO: Jožef Pavlič.

Kip Petra Pavla Glavarja kiparja Miha Kača in Glavarjev grb v kapeli sv. Jožefa na Lanšprežu. FOTO: Jožef Pavlič.

Pohodniki pred kapelo na Lanšprežu. FOTO: Jožef Pavlič.

Podelitev Glavarjevih zahval, odlikovanj in odličij RČZ PPG 

Bronasto odlikovanje RČZ PPG sta za »večletno delo v organih društva« prejela Beti Čoš in Marko Groznik, srebrno odlikovanje »za dolgoletno delo na vodilnih mestih v Čebelarskem društvu Stična pa Joži Pevec, Petra Pevnik Okoren in Franc Bobnar; omenjenim sta jih podelila Anton Koželj in predsednik ČD Stična Tone Kastelic. 

Glavarjevo zahvalo RČZ PPG za »prispevek visokodebelnih starih sort sadnega drevja za obnovo Glavarjevega sadovnjaka« so iz rok Antona Koželja prejeli Avgust Gril, Dušan Jerič in Valentin Zabavnik; Petrotek d. o. o. Peter Jovandarič pa za »prispevek pri ohranjanju spomina na Petra Pavla Glavarja«.

Bronasto Glavarjevo odličje RČZ PPG za »prispevek v razvoju čebelarstva« so prejeli sledeči člani ČD Trebnje: Alojz Gospodarič, Stane Horvat, Tadej Gerdin in Janez Mehlin. 

Srebrno Glavarjevo odličje RČZ PPG za »zasluge v čebelarstvu« so dobili: Mira Šetina, Anica Mušič, Jože Mušič in Miha Burger.

Zlato Glavarjevo odličje RČZ PPG pa je bilo podeljeno Jožefu Lapu, ljubljanskemu stolnemu proštu, ki »že vrsto let na Lanšprežu skrbi za duhovno predstavitev Petra Pavla Glavarja«; Jožefu Pavliču iz Komende, »avtorju številnih prispevkov o delu Petra Pavla Glavarja«, Boštjanu Noču, predsedniku ČZS, za »prispevek k ohranitvi spomina na Lanšprež« in županom občine Trebnje Alojziju Kastelicu, Ivančne Gorice Dušanu Strnadu in Mirne Dušanu Skerbišu, ki »so zaslužni, da so čebelarji Lanšprež lahko obnovili iz propadajočega stanja. Brez njihove finančne pomoči ne bi bili tako uspešni pri prenovi posestva.«

Posebno zahvalo RČZ PPG je iz rok Antona Koželja dobil častni gostna slovesnosti Lojze Peterle. V nagovoru je povedal, kako se veseli čebelarske rasti iz korenin in medgeneracijskega sodelovanja. Dejal je, da na področju čebelarstva še nikdar ni bilo toliko narejeno kot v zadnjih 20 oz. 25 letih. Ima vtis, da se je tukaj na Lanšprežu šele dobro začelo. Čebelarje in vse odgovorne je pozval, naj ob tem, ko je »vsa Evropa zelena, skrbijo za zdravo okolje«. Spomnil se je zaslužnega čebelarja Mirka Pavlina iz Bele krajine.

Zahvala sponzorjem

Prireditelji slovesnosti so se zahvalili tudi njenim sponzorjem: občinam Mirna, Trebnje in Novo mesto ter podjetjem: Rem d. o. o, MIGS Štefan Železnik s. p., Jmv Fire d. o. o., AGOLES Andrej Gospodarič s. p., MONTING IP d. o. o. in ANZELJ TRANSPORT d.o.o.