Foto: Corinne Charlier


Ker novi koronavirus ne izbira in je spremenil vsakdan tudi na Madagaskarju, kjer so doslej našteli 106 primerov okužb, a še nobene smrti, je moral nekoliko drugače kot običajno veliko noč praznovati tudi misijonar Pedro Opeka, ki z združenjem Akamasoa že tri desetletja lajša življenje najrevnejšim.

Kako je torej izgledalo obhajanje velike noči v posebnih okoliščinah v Akamasoi? Maše so se lahko udeležili le redki primerno zaščiteni prebivalci, ki so držali medsebojno trimetrsko razdaljo. Po njej pa se je Opeka približal tudi drugim ljudem tako, da se je s terenskim avtomobilom zapeljal po ulicah, v rokah pa je nosil visoko v zrak dvignjeno monštranco in blagoslavljal množico.

»Velikokrat se prepustim, da me vodi Duh«

»Čutil sem posebno silo, ki me je gnala med ljudi. Velikokrat se prepustim, da me vodi Duh,« je pojasnil Pedro Opeka. Ko je belo-rumeno vozilo pripeljalo mimo, so številni ljudje zapustili svoje domove in ob cesti pokleknili in molili. »Šel sem med ljudi in jih opogumljal, da je življenje zmagalo, da je smrt pokončana, da se danes ne bojimo,« je dodal veliki misijonar.

Mnogi, ki Opekovega blagoslova niso bili deležni, so morali veliko noč praznovati doma prek radijskih valov ali malih zaslonov. »Letošnje praznovanje velike noči je res žalostno. Poleg epidemije koronavirusa nimamo niti pravice udeležiti se svete maše v cerkvi,« je dejal 66-letni upokojenec Ernest Rakotosamimanana.