Katoliška skupnost v Indiji je veliko noč praznovala v veselju in upanju, je za Radio Vatikan povedal nadškof Felix Machado, ki vodi škofijo v Nashiku na severozahodu Indije. Kot je dejal, so se razmere na območjih, kjer je prihajalo do nasilja nad kristjani, predvsem v indijski državi Orissi, že izboljšale, kristjani pa poskušajo nadaljevati z normalnim življenjem, saj ni mogoče stalno živeti v strahu. Izpostavil je pozornost in solidarnost pripadnikov drugih religij, še posebej hinduistov, ter dodal, da mnogi zelo spoštujejo Jezusa, predvsem Jezusa na križu.

O velikonočnem vzdušju je nadškof Machado dejal, da so na veliki petek verniki prihajali od daleč v škofijsko cerkev in tam ves dan preživeli v molitvi. Veliki teden je osredotočen na krščanske skrivnosti, predvsem na skrivnost križa, je dejal nadškof in dodal, da je skupna molitev veliko znamenje upanja, da se življenje ne konča s smrtjo, z nasiljem in s sovraštvom, temveč da imamo veliko upanje Vstalega Gospoda, ki je premagal smrt.

Velika noč v Indiji pa po terorističnih napadih v Mumbaju in ob prihajajočih političnih volitvah pomeni tudi priložnost za pomiritev in spravo ter ploden prispevek kristjanov k celotni družbi. Nadškof je dejal, da krščanska skupnost vse aktualne dogodke spremljajo z veliko pozornostjo. Zavedajo se namreč, da stvari ne počnejo le za danes in jutri, temveč v duhu večnosti. To krščansko držo zelo resno jemljejo tudi drugi. Nadškof je kot primer navedel politične volitve, pred katerimi se vsi kristjani povežejo v molitvi, da bi se spoštovala verska svoboda in bi indijska ustava vse Indijce obravnavala kot brate in sestre. Te vrednote potem posnemajo tudi drugo. Tako upanje, ki je dano kristjanom s Kristusovim vstajenjem, ne ostane omejeno zgolj na Cerkev, temveč se širi tudi onkraj nje, v široke sloje družbe.

Po letih težav je Veliki teden tudi v Iraku minil relativno mirno in tamkajšnji kristjani so ga prvič obhajali v celoti. V Bagdadu je bil 9. april zaznamovan z obletnico padca Saddama Husseina. Po vsem mestu je bilo zabeleženih več eksplozij, ki so terjale tudi smrtne žrtve. Vendar pa to ni odvrnilo kristjanov od sodelovanja pri velikonočnih obredih. Patriarh Emmanuel Delly je namreč povabil katoličane, naj premagajo strah in zaupajo policiji, ki je bila zadolžena za varnost zunaj cerkva.

V zadnjih nekaj letih so bili duhovniki, škofje in verniki tarča terorističnih skupin in kriminalnih tolp, mnogi so bili ubiti, ugrabljeni in pregnani iz svojih posestev. V času velikonočnega tridnevja in praznovanja Velike noči pa se je vsaj 80% krščanske skupnosti vrnilo v mesto, na skupno praznovanje Velike noči, z zaupanjem v obljubo varnosti, ki sta jo dali iraška vlada in ameriška vojska. Prav tako so praznik obhajali v mestu Basra, kjer velikonočne vigilije niso obhajali že vrsto let. V zadnjih letih so se zaradi vojne in napadov na kristjane velikonočni obredi namreč zmanjšali na najmanjšo možno mero ali pa so obrede obhajali zgodaj popoldne.

V letošnjem velikonočnem času so potekala tudi srečanja med katoličani, pravoslavnimi in protestanti. Pred Veliko nočjo je iraški predsednik Jalal Talabani objavil pismo krščanski skupnosti, v katerem so bile izražene dobre želje ter poziv vernikom, naj sledijo Jezusu Kristusu in v iraški družbi sejejo načela strpnosti, bratsva, miru in pravičnosti, ki so potrebni za izgradnjo demokratičnega Iraka, v katerem bodo spoštovane pravice slehernega človeka. Ob tem se je tudi zahvalil iraškim kristjanom za njihov prispevek k razvoju iraške civilizacije v zadnjih dva tisoč letih.