Velika noč je povezana s križem in brez križa ni velike noči, nedeljske radosti in vstajenja ni brez petkovega križa in trpljenja! Zato ni presenetljivo, da molitvene himne svetega tridnevja tako prostodušno in zgovorno opevajo in slavijo znamenje križa. Kakor v himni pri jutranjih hvalnicah: 'Zvesti križ, edino ti si plemenito res drevo, ni lesa, ki rasel, cvetel, sad poganjal bi tako, sladki les na sladkih žebljih nosiš breme presladko!' Kakor je že prej napovedal naš Gospod: 'Moj jarem je prijeten in moje breme je lahko!

In tudi zaradi te resnice in te povezave je velika noč lahko slavje vsakega človeka: Kakor pred oltar nikoli ne stopimo praznih rok, saj imamo vedno nekaj, kar lahko položimo nanj, od prošnje do zahvale, od daritve do žrtve, tako tudi velikonočnega jutra nikoli ne pričakamo praznih rok, vedno vsak s svojim križem, zdaj večjim zdaj manjšim, zdaj težjim zdaj lažjim, nikoli brez njega! In vsako velikonočno jutro s svojo resnico in svojo obljubo naredi, da je vsak naš križ, takšen ali drugačen - poveličan!

Bratje in sestre. Pridružimo se tudi mi glasovom velike množice zveličanih, ki jo opisuje pisec Knjige Razodetja, in pojmo z njimi: Aleluja. Zakraljeval je naš Gospod, Bog Vsemogočni. Veselimo in radujmo se in dajmo mu čast, kajti prišla je svatba Jagnjetova in njegova zaročenka se je pripravila!' (Raz 19,6-7). Njegova zaročenka je Cerkev, njegova zaročenka smo vsi! Vsem želim radost in veselje velikonočnega jutra, Gospod je vstal in poveličan živi na veke. Aleluja!

msgr. dr. Jurij Bizjak,
koprski škof