Nadškof Alojzij Cvikl: Vera in ljubezen vedno najdeta poti in načine, tudi v najtežjih okoliščinah. FOTO: Tatjana Splichal



V pogovoru z mariborskim nadškofom Alojzijem Cviklom smo iskali odgovore na vprašanja, ali človek danes še potrebuje Odrešenika, kaj nam pomenijo velikonočni prazniki in kako na vernost vpliva čas omejitev sodelovanja v živo pri obredih. Pogovor sva posnela s sodelavko Radia Ognjišče Marto Jerebič pred objavo novih vladnih omejitvenih ukrepov.

Čas, v katerem živimo, kliče po Odrešeniku. Podobno kot pred 2000 leti. Velika noč govori prav o tem. Kako vidite odrešenjsko poslanstvo Cerkve danes?

Vsak čas kliče po Odrešeniku, ne samo naš. Človek na koncu svojega iskanja vedno bolj prihaja do spoznanja, da se sam ne more odrešiti. Vsi njegovi poskusi se končajo klavrno. Vsak človek si želi, da bi svoje življenje lahko živel v polnosti, da ne bi bil suženj tega ali onega, da ne bi životaril, kar pa se mu neštetokrat dogaja.

Cerkvi je vstali Gospod za­upal poslanstvo, da je priča njegovega vstajenja, da smo Božji otroci, otroci nebeškega Očeta. Papež Frančišek rad poudarja, da je poslanstvo Cerkve »v izhodu«. Ni v ospredju program, ki ga moramo uresničiti. Naše poslanstvo izhaja iz dejstva, da nas Bog vedno ljubi prvi, On nam prihaja naproti. Prihaja nam naproti po svojem Sinu, ki je šel na križ iz ljubezni do vsakega izmed nas, nam pa podarja Svetega Duha, ki nas dela učence njegovega Sina. Ne moremo biti njegove priče, če sami nismo v osebnem odnosu z Njim. Temelj je vera, živa in vidna.


Nadškof Alojzij Cvikl: Prepričan sem, da tisti, ki imajo željo, kljub vsemu najdejo način, kako lahko naredijo praznično vzdušje in resnično praznujejo. FOTO: Tatjana Splichal


Koronavirus ustvarja krizo, ki ima različne obraze. Na nas je, da najprej odkrijemo, kaj ljudi muči, in potem iščemo rešitve znotraj občestva. Tako vidim, da je v obdobju koronavirusa naloga Cerkve biti blizu ljudem, spremljati vernike. To je trenutek, ko je treba narediti korak naprej k ljudem, čeprav samo na daljavo. Ljudje se dostikrat čutijo prepuščeni samim sebi, v negotovosti, z občutkom, da jih nihče ne razume. V tem trenutku Cerkev potrebuje pastirjev, ki so blizu ljudem, ki so sočutni in požrtvovalni, ki imajo čuteče srce.

Naloga Cerkve danes je tudi pomagati ljudem osmisliti dogodke, videti v tem globlji pomen. Mnogo stvari se je zgodilo, mnogi so zboleli, kar nekaj jih je izgubilo svojce, izgubilo službe, posel … Postavljajo se vprašanja. Cerkev je Kristusovo telo, ki gleda iz perspektive Sina in ima nalogo vse pripeljati k Očetu. Cerkev vidim kot tisto, ki je solidarna z ranjenimi. Pomeni, da je vsak ud Cerkve do temeljev pretresen nad trpljenjem drugega in to trpljenje skupaj z njim daruje Očetu. Ne znam si drugače razložiti bližine in tudi ne priprošnje. Ko rečem, da molim za nekoga, nikoli ne mislim, da Boga informiram o trpljenju tu na zemlji. Muke drugega postajajo moje muke in trpljenje, ki postane naše skupno trpljenje, je pri Bogu sprejeto.

Kako lahko resnično doživimo veliko noč tudi v časih covida, ki so za marsikoga tudi težka zdravstvena ali čustvena preizkušnja?

Mnogi so na začetku, ko se je pojavila bolezen, mislili, da je to druga oblike gripe. Pa se je izkazalo, da je zelo nevarna, še posebej za starejše in tiste, ki že imajo pridružene bolezni.

Borba proti tej bolezni vključuje različne omejitve, ki so globoko posegle v naše osebno in skupno življenje. To pa povzroča različne osebne stiske, ki se kažejo v vedno večji občutljivosti, agresiji …
Velika noč pa je praznik upanja, kajti Jezus je premagal smrt in s tem tudi nam prinesel upanje, da se naše življenje ne konča s smrtjo, ampak da bo na koncu zmago slavilo življenje. Upanja poln je pogled naproti božjemu grobu na velikonočno jutro, ko gledamo odprt grob, ki pa je prazen. Po tej noči noben kamen ne zagotavlja varnosti v smislu, da bo dokončno zaprl življenje. Tisto, česar se je dotaknil Bog, kar je Bog nagovoril, je polno življenja in bo z njim.

Če nam velika noč daje upanje v zmago dobrega, potem lahko to velikonočno upanje in tudi veselje prenesemo na stanje v družbi. Še prav posebej to velja na sedanjo situacijo, ko smo že vsi izmučeni in naveličani. Resnično sanjam o velikonočnih kristjanih, ki bodo z nasmehom gledali proti jutrišnjemu dnevu in s Pavlovo gotovostjo »če je Bog za nas, kdo je zoper nas?« navduševali in bodrili ljudi.


Nadškof Alojzij Cvikl: Velika noč je naš glavni praznik, na katerem sloni naša vera. FOTO: Tatjana Splichal


Živa Cerkev je skupnost verujočih, ki se zbirajo ob mizi Božje besede in kruha. Zaradi ukrepov je dostopnost zakramentov omejena. Kaj lahko verniki storijo za poživitev in ohranitev vere?

Vera in ljubezen vedno najdeta poti in načine, tudi v najtežjih okoliščinah. Tako tudi sedaj, ko je zbiranje pri maši omejeno, ko je dostopnost do zakramentov otežena. Kriza, ki jo predstavlja koronavirus, je lahko tudi priložnost, da se moja vera prečisti in utrdi. Če čutim željo in potrebo, da bi se želel udeležiti maše v »živo«, pa to ni mogoče, je že dober znak, da je moja vera živa. Iskal bom načine in poti, da bom duhovno rastel. Tudi če bom spremljal mašo po televiziji ali spletu, se bom na to prej pripravil: obleka, priprava prostora, in potem ne bom zraven pil kave ali kuhal kosila. Potem bom šel v cerkev, če je mogoče, in prejel obhajilo.

Situacija, v kateri smo se znašli, je priložnost, da zaživi »družinska Cerkev«. To pomeni, da lahko spremljamo blagoslov zelenja na cvetno nedeljo ali blagoslov jedi na veliko soboto po televiziji ali spletu, potem pa oče ali mati z blagoslovljeno vodo pokropi zelenje ali velikonočne jedi.

Tudi obrede velikega tedna lahko spremljamo tako, da je vsa družina zbrana.

Voščilo našim bralcem ob letošnji veliki noči ...

Ob velikonočnem vzkliku, da je Gospod vstal in živi, želim, da vsak od nas sprejme to sporočilo, pusti, da napolni njegovo srce, se ob njem razveseli in ga potem podari naprej, kajti šele potem bo to velikonočno veselje postalo naša pot v življenje, ki ne mine!
_ _ _

*Celoten pogovor je objavljen v velikonočni Družini (14-15/2021).*

*Družina na facebooku TUKAJ.*

*Družina na twitterju TUKAJ.*