Menu
Košarica
Zapri

Tvoja košarica je prazna.

Zapri
Iskanje

Velika hvaležnost za drobno gesto ljubezni in solidarnosti

Janez Porenta
Za vas piše:
Janez Porenta
Objava: 11. 03. 2022 / 15:45
Oznake: Nemiri, Vojna, Ukrajina
Čas branja: 3 minute
Nazadnje Posodobljeno: 11.03.2022 / 16:12
Ustavi predvajanje Nalaganje
Velika hvaležnost za drobno gesto ljubezni in solidarnosti
Anže je v dar dobil kamenček za srečo z nekega hriba sreče v Ukrajini. FOTO: FB Anže Jelenc

Velika hvaležnost za drobno gesto ljubezni in solidarnosti

Po družbenem omrežju je te dni zaokrožila zgodba o malem dejanju ljubezni in solidarnosti, ki je povzročilo veliko hvaležnost in veselje tistim, ki v tem času prav veliko razlogov za optimizem sicer nimajo.

Povsem naključno srečanje na mednarodni dan žensk proti večeru na počivališču Tepanje je popisal in na Facebooku objavil študent iz Celja Anže Jelenc, njegov zapis je v hipu postal viralen.

Naključno srečanje

Anže je namreč po naključju srečal žensko, ki je točila gorivo v starega passata, tako umazanega, da se niti njegove barve ni dalo razbrati. Anže jo je ogovoril v angleščini.

Zahvaljevala se mi je tako, kot da sem ji dal 100.000 €. Najbolj je bila vesela tega, da je med najinim klepetom za 20 minut pozabila, da beži pred vojno, beži od doma … (Anže Jelenc)

Ukrajinka s štirimi otroki

Izkazalo se je, da je Marija 38-letna Ukrajinka iz Harkova, čistilka v knjižnici, ki se je iz domovine s štirimi otroki – tremi svojimi in enim bratovim – odpravila v Italijo na varno k dedkovi sestri, čeprav je niti ne pozna.

Do zadnjega odločena, da bo ostala

Marija je, kot je zapisal Anže, z otroki pet dni preživela in se skrivala na podzemni železnici v Harkovu, odločena, da se bo branila, dokler bo možno, in da ne bo zapustila svoje države.


Beg zaradi otrok

»Ko se nekega dne njena 'cimra z otroci na podzemni' ne vrne več na postajo, ko vsakih nekaj ur izve, da so ubili nekoga, ki ga pozna, se Marija odloči in zbeži iz mesta zaradi otrok, sama noče,« zapiše Anže.

Drobne pozornosti

Po petih dneh ji je le uspelo, na cilj v Italiji je prispela 9. marca. Anže ji je ob srečanju na bencinskem servisu kupil kavo, nekaj sladkarij, ji plačal gorivo, kupil vinjeto in ji še ponudil sobo za počitek, a jo je zavrnila, da bi čim prej prišla na cilj.

Štajerska avtocesta, vsa počivališča ob njej, so te dni polna ukrajinskih žensk in otrok. Če jih vidiš, jih lepo poglej, spregovori kakšno besedo, daj jim vedeti, da so ljudje, da nam je mar! Verjemite mi, to potrebujejo najbolj! (Anže Jelenc)

Za kratko je pozabila, da beži od doma

»Zahvaljevala se mi je tako, kot da sem ji dal 100.000 €. Najbolj je bila vesela tega, da je med najinim klepetom za 20 minut pozabila, da beži pred vojno, beži od doma …,« je še zapisal Anže, ki je v dar dobil kamenček za srečo z nekega hriba sreče v Ukrajini, »ki je seveda našel svoje mesto v avtu«.

Dajmo jim vedeti, da nam je mar

Vredno je prisluhniti še Anžetovemu sklepnemu povabilu: »Štajerska avtocesta, vsa počivališča ob njej, so te dni polna ukrajinskih žensk in otrok. Če jih vidiš, jih lepo poglej, spregovori kakšno besedo, daj jim vedeti, da so ljudje, da nam je mar! Verjemite mi, to potrebujejo najbolj!«

Nalaganje
Nazaj na vrh