Človek je edino bitje, ki ve za lastno smrt. Njegova sposobnost zavedanja, ki ga dviga nad druga bitja, mu obenem prinaša spoznanje, da njegovo življenje čaka neizbežen konec. Egiptolog Jan Assmann, strokovnjak za starodavne kulture, je zapisal, da je človek »žival, ki vé preveč«.

Moja smrt – najmanj doumljiva in najbolj paradoksalna?

Človek do védenja o lastni smrti pride najprej prek izkustva smrti drugih. Naša prvotna izkušnja smrti je povezana s soljudmi. Ta izkušnja je lahko oddaljena, ko poslušamo novice o različnih nesrečah in umrlih osebah, ali pa se nas dotakne od blizu, ko se moramo soočiti s smrtjo koga od svojih bližnjih. Takrat v življenje vdrejo mučna vprašanja, mu odvzamejo samoumevnost in ga morda v celoti postavijo pod vprašaj. Življenje se nam razodene v svoji temeljni vprašljivosti. Pa ne le življenje nasploh, temveč moje lastno življenje. V svojem življenju doživljam smrt drugih ljudi, toda ob tem se hote ali nehote zavem, da je smrt, ki me...