Srečanje skupine G7, ki združuje največja zahodna gospodarstva, je bilo letos od 19. do 21. maja v Hirošimi na Japonskem. Na pobudo japonskega premierja so na tem prizorišču prvega jedrskega napada v zgodovini voditelji pozvali k jedrski razorožitvi, a brez konkretnih zavez. Znova so ponovili zavezo k neomajni podpori Ukrajini v boju proti ruski agresiji. Poleg tega so označili kot »grožnjo svetovni in regionalni stabilnosti« tudi Kitajsko in jo posvarili pred vojaškim posegom na Tajvanu. To odseva globoko nezaupanje med Zahodom in Vzhodom. Henry Kissinger, dolgoletni ameriški državni sekretar, je v intervjuju za Economist (tik pred svojim 100. rojstnim dnevom) dejal, da obe strani druga drugo vidita kot strateško nevarnost: »Smo v klasični situaciji, kot je bila pred 1. svetovno vojno, ko nobena stran nima veliko manevra za politično popuščanje in ko vsaka motnja v ravnotežju lahko vodi v katastrofalne posledice.«

Zahodna (ne)enotnost

ZDA poskušajo s protekcio...