Na stropu ljubljanske Semeniške knjižnice, prve javne znanstvene knjižnice na Slovenskem, je slikar Giulio Quaglio leta 1721 ujel bistvo zahodne znanosti v veličastno baročno fresko: vsa znanja, veščine in modrosti sveta, ki jih zastopajo antični filozofi, cerkveni očetje, evropski pisatelji ter personifikacije poezije, naravoslovja in fakultet, vodijo človeka najprej h Krepostim, na koncu pa ga dvignejo k Resnici, ki drži v roki sonce duhovnega razsvetljenja. To vzpenjanje k resnici, ki je zaradi človeških omejitev in slabosti tako ali tako nepopolno in zato večno, so v preteklosti še dodatno ovirale dominantne ideologije.

Kdor nadzoruje sedanjost, nadzoruje preteklost

Danes se sicer znanost na Zahodu razvija v demokratičnem okolju, vendar ni pred nič manj resnimi preizkušnjami kakor v 18., 19. ali 20. stoletju. Tudi novodobne ideologije si namreč želijo omajati njeno ultimativno zavezanost resnici in jo podrediti lastni viziji. Vse vede in znanstveniki niso vedno trdni pri zavračanju teh pozivov in dajo včasih prednost idejam, ne dejstvom. Med vedami, ki so posebej zaželene v bojni zapregi ideologij, je zgodovina. Samoumevno hotenje oblasti po njenem obvladovanju je odlično izrazil George Orwell: »Kdor nadzoruje preteklost, nadzoruje prihodnost. Kdor nadzoruje sedanjost, nadzoruje preteklost.« Vsaka oblast in prevladujoča ideologija skušata zgodovino čim bolj navezati nase, bodisi odkrito, na primer s cenzuro, bodisi prikrito, na primer z nagradami.

Eno takšnih nagrad so letos odrekli Muzejskemu društvu Škofja Loka, ki praznuje osemdeset let delovanja. Zaradi neprecenljivega prispevka k raziskovanju, varovanju in predstavljanju zgodovinske, kulturne in naravne dediščine na ozemlju nekdanjega škofjeloškega gospostva, na primer ustanovitve Loškega muzeja, izdajanja Loških razgledov in prirejanja Blaznikovih večerov, so škofjeloške kulturne ustanove in društva Občini Škofja Loka predlagale, naj muzejskemu društvu podeli priznanje Zlati grb. Predlog je podprlo več škofjeloških častnih meščanov, med njimi zgodovinar dr. France Štukl, in več državnih ustanov, med njimi Narodna in univerzitetna knjižnica in Arhiv Republike Slovenije. Zelo drugačna od te podpore, ki je temeljila izključno na strokovni oceni dosežkov društva, pa je bila odločitev občinske Komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja: sedem članov, med katerimi ni nobenega znanstvenika ali zgodovinarja raziskovalca, je glasovalo proti podelitvi priznanja z obrazložitvijo, da se muzejsko društvo »v zadnjih letih preveč ukvarja s polpreteklo zgodovino«.

Muzejsko društvo Škofja Loka za opravljanje svojega poslanstva ne potrebuje Zlatega grba Občine Škofja Loka, še manj njenih navodil, kako naj raziskuje in predstavlja zgodovino. Njegova prizadevanja bodo ne glede na to priznanje pripomogla k temu, da bo sonce Resnice, kakor ga je upodobil Quaglio, svetilo še močneje in vsaj z nekaj žarki obsijalo tudi tiste, ki se težje spoprijemajo s kompleksno podobo preteklosti – škofjeloškega območja, Slovenije in sveta.